Vključenost odraslih v izobraževanje v Sloveniji z mednarodno primerjavo

At the beginning the author presents the benefits of education for the individual, society and economy. On average better educated people have higher earnings and lower risks of poverty. However, education has also positive effects on economic growth. Furthermore the author presents, on the basis of Slovenian and international statistical data, the trends in participation of adults in education and the education structure of adult population in Slovenia after 2000. The participation of adults, aged 25 – 64 years in life-long learning in Slovenia is relatively high compared to other European countries and European average; it totaled 14.8% in 2007. Also, the participation of adults in secondary and tertiary education is above the European average and grew in the period 2000 – 2006. The educational structure of adult population improved as well. The share of the population with completed lower education or without the education declined, while the share of the population, with tertiary education increased. Also, the participation of adults, aged 25 – 64 years in non-formal education increased in the period 2003 – 2007, however there are considerable differences in participation between lower and tertiary educated population. Two important challenges are tied to stimulating higher level of participation of elderly people and low educated people in education.Avtorica v prispevku najprej prikazuje koristi, ki jih imajo posameznik, družba in gospodarstvo od izobraževanja. Bolje izobraženi imajo v povprečju v primerjavi s slabše izobraženimi višje osebne dohodke, stopnja tveganja revščine je pri njih nižja, izobraževanje pa pozitivno vpliva tudi na gospodarsko rast. Nato avtorica na osnovi razpoložljivih domačih in mednarodnih statističnih podatkov prikaže gibanje vpisa odraslih v izobraževanje v Sloveniji z mednarodno primerjavo z drugimi evropskimi državami in spreminjanje izobrazbene strukture odraslega prebivalstva v obdobju po letu 2000. Primerjava Slovenije z drugimi evropskimi državami in z evropskim povprečjem pokaže, da je vključenost odraslih v starosti od 25 do 64 let v vseživljenjsko učenje s 14,8 odstotkov v letu 2007 med najvišjimi med evropskimi državami in višja od omenjenega povprečja. Tudi vključenost odraslih v srednje in terciarno izobraževanje je višja od evropskega povprečja in se je v obdobju od 2000 do 2006 povečala. Izobrazbena struktura odraslega prebivalstva se postopoma izboljšuje. V obdobju od 2000 do 2007 se je zmanjšal delež prebivalstva s končano največ osnovno šolo in povečal se je delež prebivalstva s terciarno izobrazbo. Vključenost odraslih v starosti od 25 do 64 let v neformalno izobraževanje se je v obdobju od 2003 do 2007 malenkost povečala, v vključenosti kažejo velike razlike glede na doseženo izobrazbo. Kljub pozitivnim gibanjem v vključenosti pa sta razvojna izziva za v prihodnje povezana s spodbujanjem večje vključenosti starejših in nižje izobraženih v formalno in neformalno izobraževanje