Prevajanje in tolmačenje v Evropski uniji

Prispevek najprej na osnovi statističnih podatkov daje pregled nad institucijami za prevajanje in prevajalsko dejavnost v EU in se pri tem osredotoča na slovenščino kot ciljni in izhodiščni jezik. V drugem delu skuša osvetliti prevajalske norme in jih umestiti v sodobno prevodoslovje. Čeprav seslednje od 90. let naprej vse bolj oddaljuje od koncepta ekvivalence, pa je ekvivalentnost slej ko prej dominantna norma v sociokulturnem kontekstu EU. Konstrukcija ekvivalence med jezikovnimi različicami sprejetih pravnih aktov je eno osnovnih sredstev oblikovanja transkulturnih konceptov in vrednot Skupnosti.The paper first gives an overview of the institutional capacities and translation output within the EU with special regard to Slovene as a SL and TL. In the second part, translation norms in the EU are compared with the concept of norms in Translation Studies. The revival of equivalence, although outdated in Translation Studies since the 1990s, in the sociocultural context of the EU can be explained by understanding equivalence as an important means for the construction of a transcultural framework of common concepts and values