Vsi potrošnike pritegne nekaj zanimivega. Če stvar ni zanimiva, ji ne posvečamo pozornosti. Na podlagi tega naši možgani sprejmejo odločitev: da ali ne. Pri oglaševanju, še posebej preko družbenih omrežij, te dileme ni. Čeprav se tega ne zavedamo, se naše informacije zbirajo, podjetja pa to izkoriščajo za oglaševanje določenega izdelka ali storitve določeni osebi. Ta pojav se imenuje vedenjsko ciljanje (angl. »Behavioral targeting«). Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer smo poskušali izpostaviti teoretična izhodišča marketinškega komuniciranja, oglaševanja na splošno in oglaševanja v digitalnih medijih. Slednje je tudi osrednja tema magistrske naloge. Teoretična izhodišča so povzeta po domačih in tujih literaturi in vir...