Ali bodo kmetje sodelovali na področju ohranjanja biodiverzitete? Uporaba skupinskega bonusa v kmetijski krajini visoke naravne vrednosti v Sloveniji

Nature conservation in farmland is often based on the wide adoption of suitable farming practices, which are effectively coordinated at the landscape level. However, more advanced policy approaches to spatial coordination often require cooperation between farmers. We use quantitative analysis of 521 surveyed farmers and qualitative thematic analysis of 123 interviews in Natura 2000 sites Haloze and Kras in Slovenia to explore farmers' preferences towards a collective bonus, which could stimulate higher adoption of grassland conservation schemes. Abandonment of farming, low interest in agri-environmental schemes and changes in social relations (individualisation of farming and distrust among actors) were identified as critical barriers to farmer cooperation in the context of agri-environmental policy.Varstvo narave v kmetijskih ekosistemih pogosto temelji na primernih kmetijskih praksah, ki se morajo izvajati na velikih površinah in morajo biti učinkovito usklajene na krajinski ravni. Naprednejši pristopi politik k prostorskemu usklajevanju zato pogosto zahtevajo sodelovanje med kmetijskimi gospodarstvi. S kvantitativno analizo 521 anket in kvalitativno tematsko analizo 123 intervjujev na območjih Natura 2000 v Halozah in na Krasu v Sloveniji smo raziskali preference kmetovalcev do skupinskega bonusa, ki bi lahko spodbudil večje vključevanje v ukrepe za ohranjanje travišč. Kot ključne ovire za sodelovanje med kmeti v okviru kmetijsko-okoljske politike smo prepoznali opuščanje kmetovanja, nizek interes za kmetijsko-okoljske ukrepe in spremembe družbenih odnosov, kot sta individualizacija kmetovanja in nezaupanje med akterji