So mladi pripadniki slovenskih manjšin v sosednjih državah lahko sredstvo za delovanje slovenske diplomacije?

The article deals with the issue of incorporating young members of Slovene minorities in neighbouring countries into Slovenia’s diplomatic and foreign policy activities. The key precondition for this is the perception of Slovenia as their kin-state. The paper brings two main findings: the first is that a definition of kin-state as a unique concept is problematic, since it changes with different variables. The second finding refers to a concrete case study of young members of Slovene minorities in neighbouring countries, who have different contexts and perceptions of Slovenia (and Slovenehood). This means that Slovenia needs a comprehensive overhaul – and adaption to different conditions – of its own understanding of its ethnic minorities in the neighbouring countries if it wishes to include its young kin in Austria, Croatia, Hungary and Italy in its foreign policy and diplomacy.Članek obravnava vprašanje vključevanja mladih pripadnikov slovenskih manjšin v sosednjih državah v aktivnosti slovenske diplomacije in zunanje politike, pri čemer predpostavlja, da je ključni predpogoj za to razumevanje Slovenije kot matične domovine. Ugotovitvi članka sta dve: prva se nanaša na to, da je definicija matičnosti kot koncepta sui generis problematična, saj se spreminja glede na različne spremenljivkedruga ugotovitev pa se nanaša na konkretno študijo primera – mlade pripadnike slovenskih manjšin v sosednjih državah. Ti namreč Slovenijo (in slovenstvo) razumejo v različnih kontekstih in predstavah. To pa pomeni, da mora Slovenija temeljito prestrukturirati – in po različnih merah ukrojiti – svoje razumevanje lastnih nacionalnih manjšin v sosednjih državah, če želi mlade pripadnike slovenskih manjšin v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem vključevati v svojo zunanjo politiko in diplomacijo