NEKATERI VIDIKI ŽIVLJENJA PRIMORSKIH PRISELJENCEV V PREKMURJE MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA

Prekmurje has been and to some extent is until the present day one of the most typical geographic regions of mass Slovene emigration. Less typical and considerably less numerous is especially in past historical periods the reverse process: the process of immigrating in Prekmurje. The first Slovenes that have in a larger number immigrated to Prekmurje were undoubtedly the refugees from Primorska who after 1918 fled mainly from the Italian denationalisation violence, particularly after its aggravation after the fascist takeover of power. The Isonzo front during World War I and even more the above mentioned, and the denationalisation measures of the Italian authorities, banished from their homes over 100.000 Slovenes from Primorje and Istrian Croats of whom the majority after 1918 resorted to the newly founded South Slav state, and the rest mainly to Western Europe and South America, particularly Argentina. In the first period, they as mainly liberally and Yugoslav centralistic oriented, were given work in not too popular state vocations (thus, in the police, the customs etc.); later, during the economic crisis, the local population considered them unwanted competition in the struggle for the scant everyday bread. The word “Primorec” meant in many an environment of the homeland a true verbal abuse.To the Yugoslav state in 1919 annexed Prekmurje offered some possibilities for the survival of the above mentioned emigrants from Primorska, above all teachers who with their Yugoslav and liberal orientation resolutely and to a certain extent as a foreign body intervened in the there, with a specific historical development defined social, religious, economic and cultural environment. The state authorities settled near Dolnja Lendava in Petišovci, Benica and Pince several tens of emigrant peasant families from Primorje and Istria. All the mentioned aspects of the life of the Primorje immigrants and refugees are merely briefly presented in the treatise.Prekmurje je bilo in je v določeni meri vse do danes ostalo eno najbolj tipičnih geografskih območij množičnega slovenskega izseljevanja.. Manj značilen in precej manj številčen pa je zlasti za pretekla zgodovinska obdobja obratni proces: proces priseljevanja v Prekmurje. Prvi Slovenci, ki so se v večjem številu priselili v Prekmurje, so bili nedvomno begunci iz Primorske, ki so po letu 1918 pobegnili predvsem pred italijanskim raznarodovalnim nasiljem, zlasti po njegovi zaostritvi po fašističnem prevzemu oblasti. Že Soška fronta med I. svetovno vojno, še bolj pa to že omenjeno in raznarodovalni ukrepi italijanskih oblasti, so pregnali iz svojih domov nad 100.000 primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, od katerih se je po letu 1918 večina zatekla v novoustanovljeno južnoslovansko državo, ostali pa predvsem v Zahodno Evropo in Južno Ameriko, zlasti v Argentino. V prvem obdobju so kot v veliki večini liberalno in jugoslovansko centralistično usmerjeni dobivali zaposlitev v ne preveč priljubljenih državnih poklicih (tako v policiji, carini itd.), kasneje pa so v času gospodarske krize domači prebivalci v njih videli nezaželeno konkurenco v boju za vedno bolj pičel vsakdanji kruh. Beseda »Primorec« v je marsikaterem slovenskem okolju matične domovine pomenila pravo psovko.K jugoslovanski državi leta 1919 priključeno Prekmurje je nudilo nekaj možnosti za preživljanje zgoraj omenjenih primorskih emigrantov, predvsem učiteljev, ki so s svojim jugoslovanstvom in liberalizmom odločno in v določeni meri tudi kot tujek posegli v tamkajšnje s posebnim zgodovinskim razvojem opredeljeno družbeno, versko, gospodarsko, socialno in kulturno okolje. Državne oblasti so v bližini Dolnje Lendave v krajih Petišovci, Benica in Pince naselile tudi nekaj deset primorskih in istrskih emigrantskih kmečkih družin. Primorski emigranti so v začetku 30. let 20. stoletja v Dolnji Lendavi in v Murski Soboti svoji društvi Soča, v veliki meri pa so s svojo prisotnostjo svoj pečat dali tudi delovanju osnovnih šol v že omenjenih Benici, Petišovcih in Pincah, pa tudi v drugih prekmurskih osnovnih šolah. Vsi ti vidiki življenja primorskih priseljencev oziroma beguncev so zgolj na kratko predstavljeni v pričujoči razpravi