Iznajdba transgenskega človeka in transžanra v umetnosti 20. stoletja

With the Romantic tradition that was repeated within the Frankfurt school and as well as with Francastel and Panofsky, it is the progression of the artistic creation toward the cultural, political and philosophical that is today the most forceful. It was Kandinsky that reformulated this law in the clearest way using the parabola of a triangle. We are witness to processes of deconfiguration and reconfiguration that lead art to an even greater freedom. This process, named also “a platform,” is most visibly develop today within art projects and figuration(s) that constitute what it is possible to name a transgenic man and transgenre art in contemporary culture.Poleg romantične tradicije, ki se je ponovila znotraj frankfurtske šole in tudi pri Francastelu in Panofskem, je dandanes najsilovitejše napredovanje umetniškega ustvarjanja v smeri kulturnega, političnega in filozofskega. Ta zakon je je najjasneje reformuliral Kandinsky, ko je uporabil parabolo trikotnika. Smo priče dekonfiguracije in rekonfiguracije, ki vodita umetnost proti še večji svobodi. Ta proces, ki mu pravijo tudi “platforma,” se dandanes najvidneje razvija znotraj umetniških projektov in figuracije/figuracij, ki vzpostavljajo tisto, kar bi v sodobni kulturi lahko poimenovali kot transgenski človek in transžanrska umetnost