Socialni servis kot organizacijska oblika podpore starostnikom na domu

Background and Purpose: Different studies have highlighted health care allocation problems in Slovenia that indicate the increased need for homecare services for the elderly. It was also found that Slovenian municipalities differ dramatically in the availability of elder care services. A number of older people with diverse unmet needs for care remains. Therefore, the need for the establishment of an additional type of formal homecare services for the elderly exists. Design/Methodology/Approach: Although many positive effects of home elder care against institutional care are stressed in the literature, the results of many studies performed in recent years have indicated that accessibility of homecare for elderly in Slovenia remains scarce, and it is not equally accessible throughout the country. To mitigate this problem, a new organizational form called “elder homecare service provider” is indicated. The aim of the provider is to offer a variety of different services for the elderly (e.g. homemaking, social networking, transfer services, basic life needs, basic health services, etc.). The establishment of such an organization needs to be designed carefuly, while the unique characteristics and specific needs of the target population must be addressed to optimize desired outcomes. Results: The aim of the paper is to provide fundamental guidelines for the establishment of elder homecare service provider. All essential characteristics of such an organization are defined. To ensure an appropriate level of service quality, the primary focus is oriented towards the planning of personnel team capacity. For this purpose, the service provider was described using the stochastic queueing model, which enables service capacity optimization considering different performance measures. The usefulness of the model was illustrated with a numerical example, which has shown that the results obtained provide valuable information for decision support. Conclusion: The establishment of a homecare service provider network would have many positive effects on society in general. The quality of the everyday life of the elderly is expected to be improved considerably, particularly in the rural areas where a lack of institutional care support is reported. Guidelines proposed in the paper together with the quantitave model for planning of its optimal capacity provide useful information, which are especially relevant in the preliminary phase of the establishment of service providers.Uvod: Staranje populacije ima pomembne učinke na evropsko družbo. Z naraščanjem deleža ostarelih naraščajo stroški zdravstvene oskrbe kakor tudi potreba po storitvah dolgotrajne oskrbe. Ker z razpoložljivimi kapacitetami formalne oskrbe ni mogoče zadostiti vsem zahtevam starostnikov, je zaznati povečano potrebo po storitvah oskrbe na domu. Rezultati nekaterih raziskav, izvedenih v Sloveniji, nakazujejo na neenakomerno geografsko razporeditev ponudbe formalne oskrbe za starostnike ter izkazujejo velike razlike med posameznimi občinami. Kljub razmeroma zadovoljivemu stanju na nekaterih bolj razvitih območjih smo predvsem na podeželskih predelih še vedno priča precejšnjemu deležu starostnikov, katerih potrebe po oskrbi niso zadovoljene. Slednje utemeljuje potrebo po vzpostavitvi dodatnih storitev formalne oskrbe za starostnike na njihovih domovih. Metode: Čeprav strokovnjaki poudarjajo številne prednosti, ki jih jima oskrba starostnikov na domu v primerjavi z formalno obliko oskrbe, rezultati več študij dokazujejo, da je stopnja oskrbe slovenskih starostnikov na njihovih domovih nezadovoljiva in neenakomerno porazdeljena po državi. Za omilitev tega problema predstavljamo v prispevku novo organizacijsko obliko formalne oskrbe za starostnike na domu, imenovano socialni servis. Poleg enostavnih zdravstvenih storitev, bi socialni servis lahko pokrival širok spekter storitev, prilagojenim starostnikom, od pomoči v gospodinjstvu, socialnih, transportnih storitev, ipd. Vzpostavitev take organizacije mora biti skrbno načrtovana in premišljena, saj je potrebno, če želimo zagotoviti željene učinke, upoštevati specifične značilnosti in potrebe ciljne populacije. Rezultati: Cilj prispevka je podati temeljne smernice, ki jih je potrebno upoštevati pri ustanavljanju socialnega servisa. Definirane so vse pomembne organizacijske karakteristike, ki jim mora socialni servis zadoščati. Za zagotovitev ustreznega nivoja kakovosti nudenih storitev je ključna aktivnost planiranje optimalnih kapacitet osebja. V ta namen smo socialni servis obravnavali kot sistem množične strežbe. Razvili smo model, ki omogoča planiranje kapacitet osebja socialnega servisa upoštevaje različne parametre učinkovitosti. Uporabnost modela smo ponazorili s hipotetičnim numeričnim primerom. Ugotovili smo, da dobljeni rezultati predstavljajo koristno informacijo za odločanje predvsem v preliminarni fazi načrtovanja in vzpostavitve socialnega servisa. Diskusija in zaključek: Po našem mnenju bi imela vzpostavitev mreže socialnih servisov številne pozitivne učinke. Nedvomno bi taka storitev pozitivno vplivala na kakovost vsakdanjega življenja starostnikov, predvsem na področjih, kjer je zaznati primanjkljaj obstoječe infrastrukture formalne oskrbe. Socialni servis lahko predstavlja atraktivno zaposlitveno priložnost za populacijo mladih brezposelnih. Poleg tega je ideja v skladu s slovensko strategijo dolgotrajne oskrbe, ki je usmerjena k povečanju oskrbe starostnikov na domu. Smernice, ki smo jih oblikovali v prispevku, skupaj s kvantitativnim modelom za planiranje optimalnih kapacitet zagotavljajo dobre temelje za vzpostavitev učinkovitega socialnega servisa