Apolonij Rodoški v katulovi 64. pesmi

Interpretacija Katulove pesnitve o Peleju in Tetidi (c. 64) v odnosu do Apolonija Rodoškega in tradicije helenisticnega epilija. Osnova za upodobitev Ariadne po zgledu Medeje je Apolonijev exernplurn (Arg. 3,997ss.; 1074ss.; 1096ss.; 4,423ss.), ki ga je Katul sledeč kompozicijskemu vzorcu kratke epike (Moshova Evropa) razširil v digresijo s paralelnim mitom; ironična dvoumnost Apolonijevega mitološkega primera se v skladu z značilno miselno strukturo Katulovih liričnih pesmi (quondarn - nunc) umakne polarnemu nasprogu med srečnim Pelejem in zapuščeno Ariadno, vendar srečna verzija Ariadnine zgodbe in namigi na tragične okoliščine Tetidine svatbe ostajajo prisotni v ozadju in ustvarjajo vtis komplementarne celote