Jan Patočka (1907–1977) je bil češki filozof in akademik, ki je zaradi svoje vloge predstavnika v skupini Karta 77 postal junak in mučenec disidentskega gibanja. Članek analizira obstoječe podatke o Patočki, o razmerah v filozofiji in klasični filologiji od štiridesetih do sedemdesetih ter o Karti 77. Posebej pozorno se posveča vprašanju, kako in zakaj se je Patočka, ki se je v odnosu do politike vse življenje držal ob strani, slednjič odločil sprejeti vidno vlogo v disidentskem gibanju, ki je nato pripeljala do njegove smrti marca 1977
Primerjalni literarni vedi v zadnjih nekaj desetletjih ni bilo dano, da bi plula po mirnih vodah. Po...
V Učnem načrtu za slovenščino iz leta 2011 je Ivan Tavčar zastopan z romanom Visoška kronika (1919),...
Bronisław Biliński, nadarjen klasični filolog iz Lvova, je po vojni s svojim razglašanjem marksizma ...
János Sarkady (1927–2006) je študij klasične filologije končal v Budimpešti; med letoma 1954–58 je b...
Johannes Irmscher (1920–2000), predvojni član NSDAP, je več desetletij veljal za najpomembnejšega vz...
Leta 1869 rojeni Josip Pipenbacher je po končani gimnaziji v Mariboru in nato v Ljubljani, kjer je m...
12. februarja 2009 je minilo trideset let, odkar je v Ljubljani umrl dolgoletni profesor Filozofske ...
Akvinčevo misaono djelo za Ivana Pavla II. predstavlja filozofiju bitka otvorenu svekolikoj zbilji. ...
U drugoj knjizi novopokrenutog splitskog godišnjaka Kačić ima nekoliko priloga koji su zanimljivi i ...
Med avtografi učenjakov iz poznega srednjega veka so le redki takšni, katerih besedilo je prenesel n...
Završni rad naslovljen Komedija Antuna Gustava Matoša obuhvaća Matošev dramski rad te, preciznije, k...
24. oktobra 2009 sta Oddelek za klasično filologijo in Društvo za antične in humanistične študije ob...
Međunarodnopravni institut epikontinentalnog pojasa počeo se formirati nakon drugoga svjetskog rata ...
V diplomskem delu je predstavljena Gregorčeva izjemna življenjska pot, prežeta z mednarodnimi prizna...
Kršćansko-marksistički dijalog bio je u najvećem poletu u drugoj polovici šezdesetih godina. Najpozn...
Primerjalni literarni vedi v zadnjih nekaj desetletjih ni bilo dano, da bi plula po mirnih vodah. Po...
V Učnem načrtu za slovenščino iz leta 2011 je Ivan Tavčar zastopan z romanom Visoška kronika (1919),...
Bronisław Biliński, nadarjen klasični filolog iz Lvova, je po vojni s svojim razglašanjem marksizma ...
János Sarkady (1927–2006) je študij klasične filologije končal v Budimpešti; med letoma 1954–58 je b...
Johannes Irmscher (1920–2000), predvojni član NSDAP, je več desetletij veljal za najpomembnejšega vz...
Leta 1869 rojeni Josip Pipenbacher je po končani gimnaziji v Mariboru in nato v Ljubljani, kjer je m...
12. februarja 2009 je minilo trideset let, odkar je v Ljubljani umrl dolgoletni profesor Filozofske ...
Akvinčevo misaono djelo za Ivana Pavla II. predstavlja filozofiju bitka otvorenu svekolikoj zbilji. ...
U drugoj knjizi novopokrenutog splitskog godišnjaka Kačić ima nekoliko priloga koji su zanimljivi i ...
Med avtografi učenjakov iz poznega srednjega veka so le redki takšni, katerih besedilo je prenesel n...
Završni rad naslovljen Komedija Antuna Gustava Matoša obuhvaća Matošev dramski rad te, preciznije, k...
24. oktobra 2009 sta Oddelek za klasično filologijo in Društvo za antične in humanistične študije ob...
Međunarodnopravni institut epikontinentalnog pojasa počeo se formirati nakon drugoga svjetskog rata ...
V diplomskem delu je predstavljena Gregorčeva izjemna življenjska pot, prežeta z mednarodnimi prizna...
Kršćansko-marksistički dijalog bio je u najvećem poletu u drugoj polovici šezdesetih godina. Najpozn...
Primerjalni literarni vedi v zadnjih nekaj desetletjih ni bilo dano, da bi plula po mirnih vodah. Po...
V Učnem načrtu za slovenščino iz leta 2011 je Ivan Tavčar zastopan z romanom Visoška kronika (1919),...
Bronisław Biliński, nadarjen klasični filolog iz Lvova, je po vojni s svojim razglašanjem marksizma ...