Redko posejani intelektualci, ki so ostali v Litvi po priključitvi Sovjetski zvezi, so si za oživitev klasične filologije prizadevali v surovih okoliščinah povojnega terorja, ko je bilo treba povsod dokazovati prednosti sovjetskega sistema. Zapisniki Oddelka za klasično filologijo, shranjeni v arhivu vilenske univerze, pričajo o univerzitetnem življenju v tem obdobju ter razkrivajo svojsko zvrst sovjetske druge sofistike, ko ni povedanemu verjel nihče, še najmanj tisti, ki je stvar povedal. Oddelek je kljub temu ostal pomembno kulturno žarišče prizadevanj za evropsko razsežnost litovske kulture