Prisotnost kroničnih bolezni pri slovenskih študentih

Purpose/Objective: The aims of this study were (1) to determine the prevalence of chronic diseases in a student population in Slovenia, (2) to determine the effects of chronic diseases on the use of health services. Methods: A cross-sectional web-survey among university students in Ljubljana and Maribor, Slovenia took place in March and April 2008. Data were analyzed using SPSS version 13.0 (SPSS Inc, Chicago, IL, USA),and chi-square test, t-test and binary logistic regression analysis were performed. Results: The prevalence of chronic diseases in the student population was 40.3 %. The most common chronic diseases were allergies (excluding hay fever) (14.9 %), hay fever (11.4 %), followed by skin diseases (9.2 %) and anxiety (5.3 %). Both high blood pressure and asthma had a higher prevalence in men than in women (p < 0.001 and p = 0.023, respectively). Students with chronic conditions less often thought that they can influence their own health by self-treatment, experienced stress in the previous week, more likely visited or contacted his/her personal doctor in the past year, more likely purchased medications for self-treatment from a pharmacist in the past year, were more aware of the facts that self-treatment may hide the symptoms and signs of illness to such extent that the doctor may not be able to recognize it or overlook it completely. Conclusion: A greater awareness of the prevalence and impact of chronic diseases in students is warranted and the existing interventions should be changed in order to achieve a better life quality of university students.Izhodišča: Z raziskavo smo želeli doseči naslednja cilja: določiti pogostost kroničnih bolezni med študentsko populacijo v Sloveniji in ugotoviti vpliv prisotnosti kroničnih bolezni na uporabo zdravstvenega sistema. Metode: Presečna raziskava v obliki spletne ankete med študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru je potekala v marcu in aprilu 2008. Vprašalnik je bil sestavljen iz štirih delov. Prvi del je vseboval demografska vprašanja, drugi vprašanja o vrednotah in odnosu do zdravja, tretji o zdravstvenem stanju in četrti o samozdravljenju. Statistična analiza je bila narejena s pomočjo računalniškega programa SPSS 13.0 (SPSS Inc, Chicago, IL, USA). Poleg deskriptivne statistike smo izvedli test hi-kvadrat in t-test za neodvisne vzorce ter logistično regresijo. Rezultati: Pogostost kroničnih bolezni med študentsko populacijo je bila 40,3 %. Najpogostejše kronične bolezni so bile: alergije (brez senenega nahoda) (14,9 %), seneni nahod (11,4 %), kožne bolezni (9,2 %) in tesnoba (5,3 %). Tako bronhialna astma kot tudi visok krvni tlak sta bila pogostejša med študenti kot med študentkami (7,7 % proti 4,2 %, P = 0,0238,7 % proti 2,2 %, P < 0,001). Študenti s prisotno kronično boleznijo so v primerjavi z ostalimi redkeje menili, da je z lastnim trudom za zdravo življenje mogoče ohraniti zdravje, v preteklem tednu pogosteje doživljali stres, z večjo verjetnostjo obiskali zdravnika ali imeli z njim telefonski pogovor, v več primerih kupili zdravila za samozdravljenje v lekarni in se bolj zavedali, da samozdravljenje lahko prekrije simptome ter znake bolezni do takšne mere, da jih lahko zdravnik spregleda ali pa jih ne prepozna. Zaključek: Pogostost kroničnih bolezni med populacijo slovenskih študentov je visoka. Dobljeni podatki so primerljivi z rezultati raziskav v svetu. Čeprav so bile nekdaj opredeljene kot banalne, pa najpogostejše kronične bolezni (alergije, seneni nahod in kožne bolezni), ki jih imajo slovenski študenti, precej vplivajo na kakovost njihovega življenja