Primerjava oblikoslovnega usvajanja pri otrocih in odraslih

In dieser Diplomarbeit wurde der Schwerpunkt auf einen Teilbereich der Morphologie, den Plural, gelegt. Die Pluralmarkierung deutscher Substantive gehört mit Sicherheit zu den schwierigsten Bereichen, die ein Nicht-Muttersprachler als auch ein Muttersprachler im Laufe der Aneignung der deutschen Sprache zu bewältigen hat. Im theoretischen Teil der Arbeit wurden einige theoretische Grundlagen gelegt. Zuerst sind einschlägige Spracherwerbstheorien und die Entwicklungsphasen des Grammatikerwerbs beschrieben worden. In den folgenden Kapiteln wurde, als Teilaspekt im kindlichen Spracherwerb, der Plural näher beschrieben. Für den Pluralerwerb existieren nämlich mehrere Modelle, die sich entweder an den Grundkonzepten der Dual-Route-Modelle oder der Single-Route-Modelle orientieren. Weiterhin konnten anhand des Pluralerwerbs noch die möglichen Pluralmarkierungen, ihre Fehlbildungen und die Pluralbildung an Kunstwörtern näher beleuchtet werden. Den Fokus dieser Diplomarbeit bildet der empirische Teil, in dem anhand der Spontansprachdaten (CHILDES Korpus) von zwei Kindern (Erstsprache = Deutsch), deutschen Erwachsenen (ZEIT-Textkorpus) und den Aufsätzen von slowenischen Deutsch-als-Fremdsprache-Lernern (Grundschülern, Mittelschülern und Germanistikstudierenden) mit den Computerprogrammen CLAN (Computerized Language Analysis) und AntConc die Präferenzen und Übergeneralisierungen der Pluralmarkierungen analysiert wurden. Als Abschluss sind die Ergebnisse der Analyse dargestellt, diskutiert und die Ausgangshypothesen bestätigt bzw. verworfen worden.Diplomsko delo se osredinja na eno od jezikoslovnih področij oblikoslovja - množino. Tvorjenje množine nemških samostalnikov je zagotovo eno težjih področij, ki jih mora obvladati učenec tujega jezika ali govorec maternega jezika pri usvajanju nemškega jezika. Teoretični del predstavlja osnovo, na kateri je zgrajeno diplomsko delo. Najprej so predstavljene teorije usvajanja jezika in razvojne stopnje usvajanja slovnice. V naslednjih poglavjih je podrobneje predstavljena množina, kot delni vidik usvajanja jezika pri otrocih. Za usvajanje množine obstaja več modelov, ki sledijo osnovnim konceptom dvosmernega ali enosmernega modela. S pomočjo usvajanja množine so predstavljeni tudi tvorjenje množine, napake pri tvorjenju množine in tvorjenje množine pri umetnih besedah. Osrednji del tega diplomskega dela predstavlja empirični del, v katerem so analizirani spontani jezikovni podatki (korpus CHILDES), pridobljeni od dveh otrok (materni jezik je nemščina) in odraslih iz Nemčije (besedilni korpus ZEIT) ter iz spisov slovenskih učencev, ki se učijo nemščine kot tujega jezika (osnovnošolci, srednješolci in študenti germanistike). Analiza preferenc in posplošitev pri tvorjenju množine je bila opravljena z računalniškima programoma CLAN (Computerized Language Analysis) in AntConc. V sklepnem delu diplomskega dela so predstavljeni in ovrednoteni rezultati analize ter potrjene ali ovržene izhodiščne hipoteze