MISTAKE OF LAW

Avtor v magistrskem delu celovito predstavi institut pravne zmote v kazenskem pravu. Pravna zmota je razlog za izključitev krivde storilca v kazenskem postopku. Storilec ravna v pravni zmoti, kadar se ne zaveda prepovedanosti svojega ravnanja. Vsaka pravna zmota ni razlog za izključitev krivde. Slednjo izključuje samo neizogibna pravna zmota, medtem, ko je izogibna pravna zmota lahko razlog za omilitev kazni. Upoštevanje storilčevega nezavedanja o prepovedanosti svojega ravnanja kot razloga za izključitev krivde predstavlja odstopanje od enega izmed temeljnih pravnih načel, od načela ignorania iuris nocet (nepoznavanje prava škoduje). Pri predstavitvi instituta se avtor ne omeji le na slovensko pravo, ampak predstavi tudi primerjalnopravno ureditev. V drugem poglavju je predstavljena ureditev pravne zmote v ameriškem, angleškem in nemškem pravu. Slednje je imelo veliki vpliv na slovensko ureditev pravne zmote in kazensko pravo nasploh. Ameriška in angleška ureditev se od nemške v veliki meri razlikuje, saj pravne zmote v takšni obliki ne pozna ali ne priznava, to pa je odraz pravnega izročila common law sistema. Zaradi lažjega razumevanja umestitve pravne zmote v sistem kazenskega prava so v tretjem poglavju magistrskega dela predstavljene osnovne značilnosti splošnega pojma kaznivega dejanja in posameznih elementov kaznivega dejanja. Poudarek je na krivdi in zavesti o protipravnosti. Zavest o protipravnosti v bistvu predstavlja zrcalno sliko pravni zmoti. Gre za zavedanje o pravni prepovedanosti določenega ravnanja. Da bi storilec kaznivega dejanja bil spoznan za krivega ne zadošča le, da je sposoben biti kriv, oziroma da je prišteven ter da ravna naklepno ali malomarno, temveč tudi, da, se je zavedal ali bi se moral zavedati, da ravna v nasprotju s pravom (drugi odstavek odstavek 24. člena KZ-1). Temeljito je predstavljena vsebina zavesti o protipravnosti. Gre za vprašanje, česa natanko se mora storilec zavedati, da bi ravnal z zavestjo o protipravnosti. Ali zadošča, da se storilec zaveda le formalne protipravnosti svojega ravnanja, t.j. dejstva, da je določeno ravnanje sankcionirano s pravnim predpisom, ali pa se hkrati mora zavedati tudi materialne protipravnosti oziroma socialnega pomena svojega ravnanja in njegove družbene škodljivosti? Teoretiki se povečini zavzemajo za kombinacijo obeh teorij, kar pomeni, da se storilec mora zavedati tako materialne, kot formalne protipravnosti svojega ravnanja. V četrtem poglavju je obravnavana pravna zmota v slovenskem pravu. Na začetku je predstavljen zgodovinski razvoj instituta od jugoslovanske do trenutne ureditve. Skozi zgodovinski razvoj kazenskopravne zakonodaje je pravna zmota imela različno vlogo. Vse do začetka veljavnosti slovenskega kazenskega zakonika leta 1994 je bila zgolj razlog za fakultativno omilitev ali odpustitev kazni, šlo je za odločitev, ki je bila v diskreciji sodnika. Od uveljavitve slovenskega kazenskega zakonika (neizogibna) pravna zmota postane razlog za izključitev krivde. Obravnavana je pravna zmota v aktualni zakonodaji z analizo veljavnega zakonskega besedila. Predstavljene so različne modalitete pravne zmote (neizogibna, izogibna, direktna, indirektna, subsumcijska). Veliki poudarek je na obravnavi izogibnosti pravne zmote. Avtor se nadalje ukvarja s povezavo instituta pravne zmote z določenimi drugimi elementi splošnega dela kaznivega dejanja (z neprištevnostjo in nezavestno malomarnostjo). Avtor med drugim ugotavlja, da je verjetnost za nastanek pravne zmote pri prekrških (predvsem tistih, ki vsebujejo nedoločne pravne pojme) in pri kaznivih dejanjih, ki vsebujejo blanketne dispozicije pogostejša. Na koncu sta predstavljena najodmevnejša primera obravnave pravne zmote v slovenski sodni praksi.The author of this submission presents therein a comprehensive analysis of mistake of law in criminal law sistem. Mistake of law is an excuse from criminal liability. A perpetrator acts with mistake of law when he acts with absence of knowledge of wrongfulness of his act. Only an unavoidable mistake of law represents an excuse from criminal liability. An avoidable mistake of law can only lead to optional mitigation of sentence. The offender’s unawareness of wrongdoing as a ground for excuse from criminal liability is a manifestation of derogation from one of the basic principles of law, namely from the principle ignorantia iuris nocet. Thiesis does not deal only with the mistake of law in Slovenian law but also with comparative regulations. Chapter 2 lays out some basics of regulation of mistake of law in American, English and German law. German law had great influence on Slovenian regulation of mistake of law, as well as on criminal law as a sistem. American and English regulation of mistake of law significantly differs from German regulation. Common law sistems in principle do not recognise mistake of law as an excuse of criminal liability. For the sake of easier comprehension of placement of mistake of law into the system of criminal law, the author explains basic features of general concept of criminal offence and individual elements of criminal offence. Focus is strained on the culpability and on the consciousness of wrongdoing. Consciousness of wrongdoing represents a mirror image of mistake of law. A criminally liable perpetrator is not only sane and acts with intent or negligence but also knows that he is not acting in accordance with the law. The subject of consciousness of wrongdoing is presented comprehensively. It deals with the question of wheter the perpetrator’s knowledge of unlawfulness needs to adhere to the knowledge of substantial or formal unlawfulness. Material unlawfulness stands for social harmfuless of a perpetrator’s wrongdoing, while formal unlawfulness means enactment of specific conduct as criminal offense. Legal scholars mostly stand on the opinion that a perpetrator needs to have both material and formal concsciousness of wrongdoing. In chapter 4 the author deals with the mistake of law in Slovenian law. The beginning of the chapter puts forth the historical genesis regarding the legal regulation of mistake of law in Slovenian law sistem, from Yugoslavian to current applicable law. By adopting the Slovenian criminal code, mistake of law became an excuse for criminal liability. Prior to that, mistake of law could only lead to optional mitigation or remission of sentence. Author thenon continues addressing the mistake of law in the applicable Slovenian law by analysing current legal provisions and different modalities of mistake of law (avoidable, unavoidable, direct, indirect, subsumstional). The greater focus is put on addressing the avoidability of mistake of law. The author explains conections between mistake of law and certain other elements of the general concept of criminal offence (insanity and unconsciousness negligence). Mistake of law is more likely to occur with misdemeanours (especially those which contains undefined legal terms)