international measures and agreements in the fight against bank secrecy

Konec prejšnjega tisočletja so se začele številne mednarodne aktivnosti in iniciative, ki so iskale rešitev za težavo glede netransparentnosti podatkov v globalnem pogledu, konkretneje težavo, ki izhaja iz varovanja zaupnih bančnih podatkov. Varovanje bančnih podatkov, kot eden izmed pogojev za opredelitev tajnih jurisdikcij, je tesno povezano z davčno utajo, zato je bančna tajnost ena izmed aktualnejših tem v boju proti finančnemu kriminalu. Globalni razvoj omogoča enostaven pretok kapitala izven države rezidentstva davčnih zavezancev, s tem pa onemogoči učinkovit finančni nadzor. Posledica tega je, da velika količina denarja ostane neobdavčena, kar še poglablja problem v času gospodarske krize in po njej. Bančna tajnost je problem, ki zahteva usklajeno ravnanje na nacionalni ravni, ravni Evropske unije in globalni ravni. S sodelovanjem Evropske unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je bil v zadnjih letih v boju proti varovanju bančnih podatkov storjen velik napredek, skupaj z Združenimi državami Amerike pa jim pripisujemo največ zaslug, da je avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih postala nov globalni standard. Za lažje razumevanje instituta bančne tajnosti bo v prvi vrsti predstavljeno, kakšen način varovanja bančnih podatkov poznamo v Sloveniji in v katerih primerih lahko pride do razkritja zaupnih bančnih podatkov, ki veljajo za bančno tajnost. Razen specifičnih določb o varovanju zaupnih bančnih podatkov so izpostavljene tudi izjeme, kdaj lahko pride do razkritja bančnih podatkov in kdo ter na kakšen način lahko dostopa do njih. Bančna tajnost ni absolutna kategorija in varovanje zaupnih bančnih podatkov ne more prikrivati morebitnih kršitev zakonskih obveznosti, ki jih preiskujejo drugi pristojni organi. Kljub temu, da zakonodaja ne sme dopuščati nikakršnega dvoma glede pristojnosti in dostopa do bančnih podatkov s strani drugih organov, smo bili priča določeni meri nejasnosti pri razkritju bančnih podatkov, ki bo obravnavana v nalogi. Slovenska zakonodaja, ki ureja varovanje zaupnih bančnih podatkov, ne vpliva na (ne)transparentnost podatkov v kontekstu mednarodne izmenjave informacij, saj je prilagojena izvajanju mednarodne izmenjave bančnih podatkov, ki se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov in evropskega pravega reda. Za primer nasprotja tranparentnosti podatkov v okviru mednarodne izmenjave informacij smo izpostavili primer Švice in Kajmanskih otokov. Švica je država, za katero velja sinonim bančne tajnosti in varovanja podatkov, ki izhajajo iz zaupnega razmerja med banko in njenimi komitenti. Ne glede na to, da je Švica skozi leta popuščala mednarodnemu pritisku in pristala k podpisu mednarodnih sporazumov, ki opredeljujejo mednarodno izmenjavo informacij, je praviloma ohranila anonimnost njenih bančnih komitentov skozi določene posebnosti, ki močno vplivajo na učinkovitost izvajanja sporazumov. Kajmanski otoki po drugi strani veljajo za eno izmed davčnih oaz, ki je poznano kot čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva v Karibskem otočju. Otočja, ki sicer spadajo pod britansko krono, so relativno neodvisna od Združenega kraljestva in imajo svoj pravni sistem ter sodno, zakonodajno in izvršilno vejo oblasti. Za razliko od razvitih offshore finančnih centrov, kot je Švica, davčne oaze predstavljajo drug problem pri mednarodni izmenjavi podatkov. Takšne države ne poznajo in ne pobirajo davka od dohodka, kapitalskih dobičkov, dobička pravnih oseb ali drugih davkov, zato pogosto tudi nimajo informacij, ki so predmet izmenjave po mednarodnih sporazumih o izmenjavi informacij za davčne namene. Kljub temu, da slovenska zakonodaja strmi k odpravi bančne tajnosti, smo lahko priča okrnjeni učinkovitosti pri izvajanju davčnih postopkov in preiskovanju kaznivih dejanj na podlagi prejetih informacij. Informacije, ki se izmenjujejo na podlagi sporazumov in evropskih direktiv, so praviloma uporabne le za davčne zadeve, kar pomeni, da jih ni mogoče uporabiti za preiskovanje...A number of international activities and initiatives that are looking for a solution to the global problem arising from the protection of confidential banking data have started at the end of the last millennium. Protection of banking information, as one of the conditions for the definition of secret jurisdictions, is closely related to tax evasion, banking secrecy and therefore one of the current topics in the fight against financial crime. Global development has enabled easy movement of capital out of the country of taxable person’s residence and therefore disabled an effective financial supervision. The result of capital movements is that a large amount of money has avoided taxation, what has deepened the problems during the global economic crisis. Banking secrecy is a problem that requires coordinated action at national, EU and global level. A great progress has been made in recent years in the fight against the protection of bank data due to the participation of the European Union the Organization for Economic Cooperation and Development and United States. Together they attributed the most to the automatic information exchange on financial accounts which has become a new global standard. The security of bank data in Slovenia and cases that can lead to disclosure of confidential bank information relating to banking secrecy will be primarily illustrated for better understanding of the institution of banking secrecy. Specific provisions on protection of confidential bank data will be introduced and also some exceptions. For examplewhen the disclosure of bank information can be conducted and who and how can be accessed. Banking secrecy is not absolute category and the protection of confidential banking data cannot conceal any violation of legal obligations being investigated by other authorities. Despite the fact that the legislation must not allow any doubt concerning jurisdiction and access to bank information by other authorities, we have witnessed a certain degree of ambiguity of the disclosure of banking information, which will be discussed in this paper. Slovenian legislation governing the protection of confidential bank data does not affect the (non)transparency of data in the context of international exchange of information, because it is adapted to the implementation of the international exchange of bank information, which is carried out on the basis of international agreements and the European acquits. We have emphasized the example of Switzerland and Cayman Islands as quite the opposite of data transparency in the context of international exchange of information. Switzerland as the case example was not selected at random because it is a synonymous to banking secrecy and data protection stemming from a relationship of trust between the bank and its clients. Switzerland has made concessions due to pressure and agreed to sign international agreements that define the international exchange of information. Although, it generally maintained the anonymity of its bank customers through certain features which significantly influence the effectiveness of the implementation of the mentioned agreements. Cayman Islands, on the other hand, considered to be one of the tax havens that applies for a British overseas territory in the Caribbean. Isles who fall under the British crown, are relatively independent from the United Kingdom and have their own legal system and the judicial, legislative and executive branch. In contrast to the developed offshore financial centers such as Switzerland, tax havens pose another problem for the international exchange of data. Such countries do not know and do not levied income tax, capital gains, corporate income tax or other taxes, so often lack information, which are the subject of the international agreements on the exchange of information for tax purposes. Despite the fact that Slovenian legislation aims to abolish banking secrecy, we can witness a reduced efficiency..