ADDICTION TO VARIOUS ASPECTS OF INFORMATION AND COMMUNICATIONS TECHNOLOGY: THE INCIDENCE AND VALIDATION OF METRICS TOOLS

Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) so postale nepogrešljiv del našega vsakdana. Pozitivne posledice njihove uporabe lahko uživamo le ob uravnoteženi in kontrolirani rabi, v nasprotnem primeru pa lahko korenito posežejo v naša življenja ter v skrajnem primeru vodijo tudi v zasvojenost. Problematična raba novodobnih tehnologij in tudi zasvojenost z njimi tako v Sloveniji, kot drugje po svetu, iz leta v leto naraščata ter močno vplivata na naše psihofizično zdravje, medosebne odnose in druga področja življenja. V magistrski nalogi smo proučevali področje problematične rabe interneta in zasvojenosti z njim glede na različne vidike oziroma področja uporabe IKT (tj. splošna raba interneta, igranje računalniških iger na internetu, spletna socialna omrežja, internetna pornografija, internetno hazardiranje in nakupovanje prek interneta). V nalogi smo preverjali tudi zanesljivost in veljavnost merskih instrumentov, ki so bili uporabljeni za zbiranje podatkovpreverjali pa smo tudi pojavnost zasvojenosti z različnimi internetnimi vsebinami v Sloveniji glede na spol in starost. Tako smo v magistrski nalogi validirali in analizirali vprašalnike za ocenjevanje splošne zasvojenosti z internetom, zasvojenosti z računalniškimi igrami in zasvojenosti s spletnimi socialnimi omrežji pri dveh starostnih skupinah (prva skupina so otroci in mladostniki, druga skupina pa so mladi odrasli in odrasli). Podatki so bili pridobljeni preko spletne strani Centra LogOut, kjer so vprašalnike izpolnili naključni obiskovalci spletne strani, ki so pri sebi želeli preveriti prisotnost zasvojenosti z internetom (glede na različne vsebine). V postopku validacije je bilo ugotovljeno, da vprašalniki za merjenje splošne zasvojenosti z internetom, zasvojenosti z računalniškimi igrami in zasvojenosti s spletnimi socialnimi omrežji predstavljajo zanesljive merske instrumente, medtem ko je njihovo veljavnost potrebno dodatno preveriti, najbolje v obliki baterije testov s potencialno sorodnimi teoretičnimi koncepti. Tako smo kot izboljšavo predlagali izpopolnitev vprašalnikov z vključitvijo dodatnih vprašanj in reformulacijo (obstoječih) vprašanj ter dodatne analize in raziskave o mejah vprašalnikov in njihovi prilagoditvi specifikam posameznih internetnih vsebin. Nadaljnja analiza podatkov na validiranih vprašalnikih je pokazala, da so statistično značilne razlike med spoloma prisotne pri splošni zasvojenosti z internetom in zasvojenosti z igranjem računalniških iger, ne pa tudi pri zasvojenosti s spletnimi socialnimi omrežji. Med starostnima skupinama statistično značilnih razlik ni bilo prisotnih pri nobeni obliki zasvojenosti z internetom. Najvišji povprečen testni dosežek (63 %) je bil prisoten na Vprašalniku zasvojenosti z računalniškimi igrami (problematično vedenje z izrazitimi težavami), najnižji pa na Vprašalniku zasvojenosti s spletnimi socialnimi omrežji (49 %) (problematično vedenje z zmernimi težavami). Kljub nereprezentativnemu vzorcu in slabšim psihometričnim lastnostim vprašalnikov, ki so bili uporabljeni za zbiranje podatkov, pa pridobljeni rezultati prinašajo doprinos k orisu stanja zasvojenosti z internetom v slovenskem prostoru. Rezultati raziskave vsekakor predstavljajo potrebo po ukrepanju ter dodatnih znanstvenih raziskovanjih na tem področju.Information-Communication Technologies (hereinafter referred to as ICT) play a very important role in our everyday lives. We can enjoy their positive impacts only if internet use is balanced and controlled. Otherwise they can radically interfere with our lives and in extreme cases even lead to addiction. Problematic use of modern technologies, as well as their addictive practices, have been on the rise both in Slovenia and abroad, thus strongly influencing our physical and mental health, interpersonal relationships, and other areas of life. The master’s thesis examined problematic internet use and internet addiction in relation to various aspects of ICT (i.e. general internet use, internet gaming, social media, internet pornography, internet gambling and online shopping). It examined the reliability and validity of metrics tools used for data collection, as well as the incidence of addiction to various internet applications in Slovenia according to gender and age. Therefore, we validated and analyzed questionnaires used to assess general internet addiction, video game addiction and social media addiction across different age groups (first group – children and adolescents, second group – young adults and adults). The data was obtained through the Centre LogOut website, where questionnaires were completed by random website visitors, who wanted to check their own level of internet addiction (with regard to various internet applications). The findings of the validation process showed that questionnaires measuring general internet addiction, video game addiction and social media addiction were reliable metrics tools, while their validity required further examination, preferably in the form of a battery of tests with potentially related theoretical concepts. Thus, we proposed improving the questionnaires by including additional questions and re-wording (existing) questions, and have suggested the need for further analysis and clarification of cut-off points of the questionnaires and their adaptation to specific features of internet content. Further data analysis of validated questionnaires showed statistically significant differences between both gender groups regarding general internet addiction and video game addiction, but not regarding social media addiction. There was no statistically significant difference between the age groups regarding any form of internet addiction. The highest average score (63 %) was reached on the questionnaire on video game addiction (problematic behaviour with distinct difficulties), and the lowest (49 %) on the questionnaire on social media addiction (problematic behaviour with moderate difficulties). Despite the fact that our sample was not representative and that questionnaires revealed inferior psychometric properties, the obtained results contribute to a better understanding of internet addiction in Slovenia. In conclusion, study results show a definite need for action and additional scientific research in the field of ICT and their impact on our lives