Novejše raziskave slovenske književnosti so v marsičem spremenile poglede na vlogo in vrednost posameznih pojavov predvsem v času njenega konstituiranja. Ob tem so nakazale vprašanja, povezana s tistim delom slovenske književnosti, ki je iz različnih vzrokov ostajal zunaj osrednjega zanimanja slovenske literarne vede. V njihov okvir sodi tudi ugotavljanje značilnosti verzifikacije Leopolda Volkmerja (1741-1816), začetnika posvetne verzifikacije na slovenskem Štajerskem. Pogledi nanjo so se oblikovali iz dveh nasprotujočih si sodb, iz Prešernove zavrnitve Volkmerjevih pesmi v izdaji Antona Janeza Murka in Slomškove o Volkmerjevem pomenu za slovenski jezikovni prerod v času močnega ponemčevalnega pritiska in o vzgojni vrednosti njegovih basni...