Ali je raznolikost polsuhih vrstno bogatih travišč zveze Mesobromion mogoče zaznati s funkcionalnim pristopom?

The aim of the study was to compare how the relevés of species-rich dry grasslands (classis Festuco-Brometea) in Central and Eastern Slovenia differ among each other on the basis of floristic composition and of 11 Plant Functional Traits (PFTs). On the basis of floristic structure and cover values, the relevés were classified in three well separated clusters. In the PCA ordination, the first axes suggested a gradient of soil pH, while the second, floristically based gradient, was interpreted as soil humidity. On the basis of selected traits, 3 PFTs were clustered, but not clearly interpreted. Despite differences in environmental parameters across Slovenia (climate, geographical position, altitude, soil conditions) and variety of land use disturbances - drivers of floristic variety, no discernible difference in vegetation structure in terms of selected plant traits were perceived by PCA ordination. It could be concluded that secondary dry grasslands share rather uniform functional types with not clearly detectable structural differences among them.Cilj avtorjev tega članka je bil ugotoviti osnovne tipe slovenskih sekundarnih polsuhih travišč iz zveze Mesobromion erecti (razred Festuco-Brometea) na osnovi floristične sestave in 11 rastlinskih funkcionalnih potez (znakov). Analizirane podatke predstavljata matrika s 67 objavljenimi in neobjavljenimi fitocenološkimi popisi polsuhih travišč iz območij osrednje in vzhodne Slovenije ter matrika z 11 funkcionalnimi potezami, ki smo jih zbrali za 155 rastlinskih vrst teh polsuhih travišč. Podatke smo obdelali s standardnimi multivariatnimi metodami - metodo hierarhične klasifikacije ter ordinacijsko metodo glavnih komponent (PCA). Na osnovi floristične strukture in vrednosti za pokrovnost so se popisi klasificirali v tri dobro ločene skupine (klastre). Tudi v PCA ordinacijskem diagramu so bile te tri skupine lepo prepoznavne. Sklepali smo, da predstavlja prva ordinacijska os (x os) gradient pH tal, druga PCA os (y os) pa gradient vlažnosti. Za določitev značilnih rastlinskih znakov vrst polsuhih travišč smo matriko znaki x vrste pomnožili z matriko vrste x popisi. Kot rezultat smo dobili matriko znaki x popisi, ki smo jo nato analizirali z ordinacijsko metodo glavnih komponent (PCA analiza). Na osnovi zbranih znakov so se rastlinske vrste klasificirale v tri skupine, ki pa jih je bilo težko interpretirati v smislu funkcionalnih tipov. Tako smo ugotovili, da kljub razlikam v okoljskih parametrih (podnebje, geografska lega, nadmorska višina, tip tal, inp.) in njihovi različni rabi na podlagi izbranih rastlinskih znakov ter s pomočjo ordinacijske metode ni bilo mogoče zaznati razločnih razlik v strukturi vegetacije. Zaključili smo, da se na preučevanih polsuhih traviščih pojavljajo precej enotni funkcionalni tipi s težko določljivimi razlikovalnimi znaki