Adaptivna identifikacija v torusih na trikotnih mrežah

Pri adaptivni identifikaciji postavljamo vprašanja, eno za drugim, pri čemer je dovoljeno postaviti vprašanje, glede na do tistega trenutka prejete odgovore na predhodna vprašanja. Cilj je odkriti (potencialno) okvarjeno vozlišče v grafu. Na adaptivno identifikacijo lahko gledamo tudi kot na igro, kjer prvi igralec skrivoma izbere vozlišče, ki bo okvarjeno, ali ne izbere nobenega vozlišča, drugi igralec pa postavlja vprašanja kot "ali se nahaja okvarjeno vozlišče v krogli $B(v)$ s središčem v vozlišču $v$?" za vozlišča grafa $G$. Cilj prvega igralca je maksimizirati število potrebnih vprašanj. Cilj drugega igralca je minimizirati to število. V članku obravnavamo adaptivno identifikacijo v torusih na trikotniški mreži.Adaptive identification consists in asking the questions one after the other, allowing one to choose the next question according to the answers received so far, and its goal is to identify a (posible) faulty vertex in a graph. One can view adaptive identification also as a game, with the first player secretly choosing a vertex to be faulty, or no vertex at all, and the second player trying to locate the faulty vertex by asking questions of the type "is there a faulty vertex in the ball ▫$B(v)$▫ center at some vertex ▫$v?,$▫" for vertices in graph ▫$G$▫. The goal of the first player is to maximize the number of needed queries and the goal of the second player is to minimize this number. In this paper we study adaptive identification in torii in the triangular lattice