Vloga termoelektrarn v elektroenergetskem sistemu Slovenije in v kritični infrastrukturi pri izpolnjevanju varnostnega kriterija N-1

Zaradi pomena in odvisnosti sodobnega človeka od energije, obravnavano področje že nekaj let buri tako strokovno, kot politično javnost. K temu pripomore dejstvo, da je energija življenjskega pomena za človeštvo, ki poganja svet in je življenjska sila, brez katere ni normalnega življenja, dela in poslovanja. »Gre za enega, družbeno gledano, najkritičnejših sektorjev kritične infrastrukture, kar izhaja iz pomena energentov za delovanje sodobne družbe in iz dejstva, da ima že samo izpad enega od pod sektorjev nujne in resne posledice: tako za delovanje države, kakor tudi družbe« (Grošelj v Prezelj, 2010:33). Odvisnost države, industrije, gospodarstva, civilne družbe in prebivalstva od energije je vsestranska. V prihodnosti, dostop do energije ne bo omejen samo zaradi naravnih danosti in poslovnih interesov energetskih korporacij, temveč tudi zaradi varnostnih groženj, ki pretijo elektroenergetskemu sektorju. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se varnostnemu vidiku v elektroenergetskih podjetjih posveča tako malo pozornosti. Obvladovanje energetskih in varnostnih izzivov zahteva visoke finančne vložke v investiranje, vzdrževanje in posodabljanje elektroenergetskih sistemov. Evropska Unija (EU), kot največja uvoznica energije na svetu, porabi kar petino svetovne energije. Iz tega lahko sklepamo, da se bodo članice EU in EU kot celota, v prihodnje še bolj kot doslej ukvarjale z energetsko problematiko. Upravljanje varnosti v energetskem sektorju predstavlja enega izmed večjih izzivov, tako na ravni EU, na ravni posamezne članice, kot na ravni posameznih energetskih družb. V raziskovalni nalogi se osredotočamo na upravljanje varnosti v konkretni energetski družbi. Izhajamo iz nacionalne in evropske zakonodaje ter posnetka stanja obstoječih varnostnih rešitev. Preverili smo stopnjo varnostne kulture med zaposlenimi in mnenje zaposlenih o obstoječem varnostnem sistemu. S predlogom koncepta vzpostavitve integralnega varnostnega sistema in kasnejšo realizacijo predlogov varnostnih izboljšav, želimo dvignit stopnjo varnosti v obravnavani elektroenergetski družbi in v energetiki nasploh. Ugotavljamo, da je v energetiki premalo poudarka na upravljanju korporativne varnosti. Lahko je vzrok v tem, da se v slovenskem energetskem sektorju še ni zgodilo nič katastrofalnega in zastrašujočega, kar bi zdramilo lastnike, upravljavce, nadzornike in varnostni menedžment.For several years the area under consideration stirs up the professionals as well as politicians. Access to energy is becoming more and more expensive and difficult. Energy makes the world go round and it is the life force for normal life, work and business activities. »It is, in social terms, one of the most critical sectors, resulting from its importance for the functioning of modern society and fact that the loss of one of the sub sectors bears urgent and critical consequences for the functioning of a state as well as the society« (Grošelj v Prezelj, 2010:33). Dependence of the country, industry, business, civil society and the population of the energy is versatile. In the future, access to energy will not just be limited due to natural conditions and business interests of energy corporations, but also because of the security threats, posed to the energy sector. Therefore, it is even more incomprehensible to pay so little attention to the safety aspects of the electric power providers