GENOTYPING OF POLYMORPHISMS IN CANDIDATE GENES IN SLOVENIAN PATIENTS WITH MULTIPLE SCLEROSIS

Multipla skleroza (MS, poznana tudi kot diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je kronična avtoimunska vnetna in demielinizirajoča bolezen centralnega živčnega sistema, na nastanek katere ima velik vpliv genetska zasnova. Pomembno vlogo pri tej bolezni imajo geni, ki vplivajo na imunski sistem posameznika. Namen diplomske naloge je narediti asociacijsko analizo polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP), ki so jih kot faktor tveganja za nastanek MS identificirale nedavne GWA študije, ter kandidatnih SNP-jev, ki so z le-temi v visokem vezavnem neravnovesju (LD). Pri diplomski nalogi smo za 179 vzorcev bolnikov in 276 zdravih posameznikov analizirali 5 SNP-jev, ki ležijo na različnih kandidatnih genih oz. področjih. Za genotipizacijo smo uporabili verižno reakcijo s polimerazo (PCR) in tudi restrikcijo fragmentov dolžin polimorfizmov (Restriction Fragment Length Polymorphism, RFLP). Rezultate smo primerjali med obema skupinama s programskim paketom GraphPad Prism 6. Raziskovali smo vpliv določenih genotipov na sam razvoj MS pri bolnikih, na razvoj RRMS pri bolnikih, vpliv teh genotipov na odziv bolnikov na zdravljenje ter na število zagonov. Med predhodno izbranimi SNP-i so pri določenih kriterijih vsi pokazali statistično značilne povezave (p<0,05) in za njih lahko sklepamo, da imajo pomembno vlogo pri MS. Ti SNP-i ležijo na genih IL12A (rs17810546), IL12B (rs6887695), IL23R (rs7517847), IL10 (rs3024505) ter CCR5 (rs 333-del32). Ugotovili smo, da imajo posamezniki na Rebif terapiji z wt/wt genotipom na rs 333-del32 (CCR5) več zagonov kot nosilci mutiranega alela z delecijo del32 (p = 0,0354). Ugotovili smo tudi, da se nosilcem alela G na rs6887695 (IL12B) ob uporabi Tysabri terapije zdravstveno stanje izboljša bolj kot nosilcem C alela (p = 0,0364), ob uporabi Rebif terapije pa se zdravstveno stanje bolj izboljša nosilcem alela C pri genu IL10 (rs3024505) kot nosilcem T alela (p = 0,0156). Ugotovili smo, da je pogostnost alela G na rs17810546 (IL12A) nižja pri bolnikih z MS v primerjavi s kontrolami (p = 0,0356), posamezniki z genotipom GG za SNP rs7517847 (IL23R) pa imajo večjo verjetnost za pojavitev RRMS v primerjavi s heterozigoti in homozigoti za alel T in kontrolami (p = 0,0470). Dobljeni rezultati kažejo, da lahko identificiramo polimorfizme, ki so povezani z nastankom MS, RRMS, z odzivom bolnikov na zdravljenje ter s številom zagonov. To bi nam v prihodnosti omogočilo individualizirano obravnavo in s tem bolnikom omogočilo kakovostnejše življenje.Multiple sclerosis (MS, also known as disseminated sclerosis or encephalomyelitis disseminata) is a chronic autoimmune inflammatory and demyelinating disease of the central nervous system. Heredity has a major influence on the formation of the disease. Genes that affect the immune system of an individual have an important role in this disease. The purpose of research is to make the associative analysis of Single Nucleotide Polimorphisms (SNP), which have been considered a risk factor for the occurrence of MS in recent GWA studies and also an analysis of candidate SNPs that are in higher linkage disequilibrium (LD) with previously selected SNPs. In the research paper we analysed five SNPs located on different candidate genes or areas for samples of 179 patients and 276 healthy individuals. For genotyping, we used polymerase chain reaction (PCR) and restriction fragment length polymorphism (RFLP).The results were compared between the two groups with the software package GraphPad Prism 6. We studied the influence of certain genotypes on the development of MS with patients, on the development of RRMS with patients, the influence of these genotypes on the response to treatment and on the number of relapses. Between pre-selected SNPs, all showed statistically significant correlations (p