FREQUENCY OF INTERNET USE AND ONLINE SOCIAL NETWORKS USE, SATISFACTION WITH LIFE AND DEPRESSION AMONG SLOVENIAN YOUTH

V pričujoči magistrski nalogi smo preučili, ali pri slovenski mladini (16–27 let) obstaja povezanost med pogostostjo uporabe interneta in spletnih socialnih omrežij na eni strani, ter posameznikovega zadovoljstva z življenjem in njegovo depresivnostjo na drugi strani. Podrobneje smo se osredotočili na opredelitev mladosti kot prehodnega obdobja med otroštvom in odraslostjo ter socializacijskega procesa in socializacijskih dejavnikov, izmed katerih smo izpostavili predvsem vpliv medijev na posameznika. Po pregledu literature in preteklih raziskav na temo povezanosti med pogostostjo uporabe interneta in spletnih socialnih omrežij ter nekaterih vidikov psihosocialnega zdravja (npr. zadovoljstvo z življenjem, depresivnost ipd.), smo za preučevanje povezanosti navedenih štirih spremenljivk pri slovenski mladini uporabili sekundarno analizo podatkov raziskav Mladina 2010 in Mladina 2013. Rezultati analize raziskave Mladina 2010 kažejo na to, da so bili pogostejši uporabniki spleta v letu 2010 v povprečju manj zadovoljni s svojim življenjem in bolj depresivni, medtem ko se za leto 2013 povezanost med omenjenimi spremenljivkami ni izkazala za statistično značilno. Tudi analiza povezanosti uporabe spletnih socialnih omrežij in zadovoljstva z življenjem ter depresivnosti ni bila statistično značilna niti v okviru podatkov raziskave Mladina 2010 niti raziskave Mladina 2013. Ena od možnih razlag za obstoj negativne povezanosti med pogostostjo uporabe interneta na eni strani, in zadovoljstva z življenjem ter depresivnosti na drugi strani, ugotovljene pri slovenski mladini v letu 2010, je, da dejavnosti na internetu izhajajo iz posameznikovega doživljanja osamljenosti, kar pri pogostejših uporabnikih interneta povzroča manjše zadovoljstvo z življenjem in višjo depresivnost. V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo preučiti, kakšna je povezanost med različnimi nameni uporabe interneta in posameznikovim zadovoljstvom z življenjem ter depresivnostjo, pa tudi, kako sta zadovoljstvo z življenjem in depresivnost povezani s časom, preživetim na spletnih socialnih omrežjih.In our MA thesis we have analysed data from a representative sample of Slovenian youth (16–27 years) and examined whether there is an association between the frequency of internet usage and online social networks usage on the one side, and an individual’s satisfaction with life and self-reported depression on the other. We presented the definition of youth as a transitional period between childhood and adulthood, identified the process of socialization and socialization factors, amongst which we especially focused on how media may influence individuals. After a literature review of previous studies examining the link between both media use indicators and both indicators of psychosocial health of an individual, we performed secondary data analysis of Youth 2010 (Mladina 2010) and Youth 2013 (Mladina 2013) studies. The results indicate that in 2010 more frequent internet users were on average less satisfied with their lives and more depressed, whereas in 2013 the associations between the examined variables were not statistically significant. The associations between online social networks use, life satisfaction and self-reported depression were not statistically significant in either year. One of the possible explanations for the existence of a negative link between the frequency of internet usage on the one side, and life satisfaction and depression on the other side in 2010, is, that internet usage may originate in individual’s loneliness, which in turn may among more frequent internet users decrease life satisfaction and increase the likelihood of depression. In the future studies it would be interesting to examine the link between different purposes of internet usage, life satisfaction and depression, as well as to examine whether satisfaction with one’s life and depression are associated with time spent using online social networks