Short story by Mojca Kumerdej

Pričujoče diplomsko delo podaja značilnosti sodobne slovenske kratke proze, proučuje izbrano sodobno slovensko avtorico in njeni kratkoprozni zbirki Fragma in Temna snov ter prinaša zapis o značilnostih literature, ki jo pišejo ženske. Slovenska pisateljica Mojca Kumerdej sodi v obdobje slovenske literarne postmoderne. Za to obdobje sta značilni izrazita heterogenost in pluralnost. Znotraj dobe opazimo več literarnih smeri, ki se medsebojno prepletajo, včasih opazimo celo več literarnih smeri znotraj istega dela: neorealizem, postsimbolizem, magični realizem, neodekadenco, minimalizem, postmodernizem. Za literaturo je nemogoče najti skupno imerečemo lahko, da je obdobje slovenske postmoderne obdobje »avtopoetik«. Med literarnimi ustvarjalci je v omenjenem obdobju najpriljubljenejša kratka proza. Obseg pojma kratka proza je skrajno nejasen, zato največkrat nedoločen. Tradicionalna literarna teorija navaja več sinonimnih izrazov, kljub temu pa si sodobna literarna veda prizadeva za vrstno razločevanje znotraj področja kratke proze: kratka zgodba (short story), novela, črtica. Literarni znanstveniki (Blanka Bošnjak) razlikujejo več tipov slovenske kratke proze: postmodernističnega, ultramodernističnega, iracionalno-mističnega in neorealističnega. Neorealistični prozni pisavi sledi Mojca Kumerdej, umetnostna kritičarka in kulturna kronistka, in sicer v svoji prvi zbirki kratke proze Fragma. Literarni opus Mojce Kumerdej obsega tri dela – roman Krst nad Triglavom (2001) ter dve kratkoprozni zbirki, že omenjeno Fragmo (2003) in Temno snov (2011), ki sta osrednji predmet diplomskega dela. V Fragmi gre za prikaz neznanih, skrajnih, celo zločinskih vidikov iz življenja navidez običajnega človeka. Fragma je simbol za duševni zapredek, ki v določenem trenutku poči in privede v nepričakovana dejanja (detomor, samomor, sadomazohizem, pedofilija idr. patološkosti). Jezikovno-slogovno so besedila zaznamovana s pogovornimi in slengovskimi izrazi, pojavljajo se tudi angleški citati. Temna snov podaja zgodbe iz življenja v sodobnem svetu. Njene osrednje teme so sodobnikove frustracije, prekrite travme, spolne zlorabe, zločini, čudodelstva, izključevalnost do drugačnih, materializem. Naslov simbolizira skrite, zamolčane globine v človeku, za katere je le vprašanje časa, kdaj bodo prišle na dan. Besedila se ukvarjajo z vprašanjem, kaj se skriva za videzom, za navidez urejeno vsakdanjostjo. Napisana so v nezahtevnem, komunikativnem slogu. Mojca Kumerdej se s svojima zbirkama kratke proze nesporno uvršča med najkakovostnejše sodobne slovenske avtorice, a je treba opozoriti na dejstvo, da literarna zgodovina in kritika ženski ustvarjalnosti še vedno ne namenjata dovolj pozornosti oziroma jo puščata v ozadju.This diploma paper examines the characteristics of Slovenian short prose and focuses on a contemporary Slovenian author and her two collections of short prose: Fragma and Temna snov. Furthermore, it also considers the characteristics of women’s writing. The Slovenian writer Mojca Kumerdej is an author of the Slovenian postmodern literature. The distinctive features of this period include heterogeneity and plurality. There are several intertwining literary tendencies, sometimes even within the same piece of writing: neorealism, post-symbolism, magic realism, neo-decadence, minimalism, and postmodernism. It is impossible to find a common name for this literatureit can only be said that the Slovenian postmodern period is a period of “Autopoetics”. The most popular literary genre among the authors from this period is short prose. The definition of short prose is extremely vague, therefore for the most part undetermined. Traditional literary theory lists several synonyms, but literary theory insists on the following type classification within short prose: short story, novella, sketch story. Literary theorists (Blanka Bošnjak) define several types of Slovenian short prose. In the period after Slovenia\u27s independence, the prevailing tendency would be neorealism, which Mojca Kumerdej, the author of two collections of short prose, Fragma (2003) and Temna snov (2011), also subscribes to. In her first collection, Fragma, she deals with unknown, extreme, even criminal aspects in the life of a seemingly ordinary human being. The word “fragma” is a symbol of a mental cocoon that suddenly bursts and leads to unexpected events (infanticide, suicide, sadomasochism, paedophilia and other pathological states). In terms of language and style, the texts contain colloquial and slang terms and occasional English quotations. The author\u27s second collection, Temna snov, contains stories about the life in the modern world. The main themes include contemporary frustrations, concealed traumas, sexual abuse, crime, miracles, social exclusion, and materialism. The title Temna snov (Dark matter) symbolises hidden, concealed depths in a person, where it is only a matter of time when it all bursts into the open. The texts pose the question what is hidden behind the appearance, the seemingly tidy every-day life. The style of writing is unpretentious and communicative. On the basis of her two collections of short prose, Mojca Kumerdej unquestionably deserves her place among the best contemporary Slovenian authors. It should be noted, however, that literary history and literary critique still do not pay enough attention to female creativity