TEXTLINGUISTISCHE MERKMALE IN WEBLOGS

Blogi izpolnjujejo konstitutivne kriterije po Beaugrandu in Dresslerju in spadajo tako med tekste. Za makrostrukturo blogov je značilen uvod z naslovom. Jedra so po navadi sestavljena iz dveh do devetih odstavkov, zaključek pa tvorijo različni podatki. Najpogostejša vrsta tema-rema progresije je progresija s temami, izpeljanimi iz krovne teme. Od pozicijskih označevalcev govorčevega stališča se najpogosteje pojavljajo uvajalni pozicijski označevalci, sklepni pozicijski označevalci in odzivni signali pa redkeje. Za komentarje k blogom je značilno, da se v njih najdejo vse vrste pogovornih sekvenc. Direktivna govorna dejanja se pojavljajo v vseh petih analiziranih blogih. V stavčni zgradbi prevladujejo večstavčne povedi, sledijo jim enostavčne. V vseh petih blogih se je pojavilo neposredno nagovarjanje. Po situacijskih kriterijih (bližinskost-odmaknjenost) se blogi uvrščajo bolj proti polu odmaknjenosti. Z vidika posebnih znakovnih kombinacij so blogi zelo bogati z okrajšavami, redkeje se pojavljajo emotikoni, onomatopoetični izrazi in nepregibni izrazi stališča. Primerjava blogov iz različnih kulturnih okolij ni pokazala nobenih večjih jezikovnih razlik razen švicarskih narečnih izrazov, v avstrijskem blogu pa ni bilo mogoče najti nobenega glasovnega izpusta.Blogs erfüllen die konstitutiven Kriterien nach Beaugrande und Dressler und gehören so zu Texten. Für die Makrostruktur der Blogs ist eine Eröffnungsphase mit einer Überschrift charakteristisch. Hauptteile bestehen meistens aus zwei bis neun Absätzen. Die Schlussphase besteht meistens aus verschiedenen Angaben. Die Progression mit von einem Hyperthema abgeleiteten Themen und die Progression mit einem durchlaufenden Thema sind die häufigsten Arten der Thema-Rhema-Progression. Von den Positionsmarkierungen lassen sich vor allem die Vorschaltungen erkennen. Nachschaltungen und Reaktionssignale sind sehr selten. In den Kommentaren finden sich Gesprächsequenzen aller Art. Direktive Sprachhandlungen kommen in allen fünf untersuchten Blogs vor. In der Satzstruktur dominieren komplexere Äußerungen gefolgt vom einfachen Satz. Die direkte Anrede war in allen Blogs zu finden. Nach situativen Kriterien (Distanz-Nähe) ordnen sich Blogs am Distanzpol ein. Aus der Sicht der besonderen Zeichenkombinationen und Schreibweisen sind Blogs sehr reich an Akronymen, seltener kommen Emoticons, Soundwörter und Inflektive vor. Der Vergleich der Blogs aus verschiedenen Kulturräumen ergab keine wesentlichen Unterschiede in den sprachlichen Merkmalen, außer den schweizerischen dialektalen Wörtern und dem Fehlen von Auslassungen im österreichischen Blog