Temeljne značilnosti hrvaškega prebivalstva, s poudarkom na izseljevanju v preteklih petdesetih letih

The article analyses emigration of Croatian population in the last fifteen years. It is methodologically based on the analysis of data provided in the reports of the Central Bureau of Statistics, i.e. in the official reports on international migration of population of Croatia, due to absence of valid population census. Until 19991 there were so-called inter-republic migrations occurring between Croatia and Slovenia. After 1991, Croatia and Slovenia became independent and internationally recognised states. Therefore, Croatian emigration to Slovenia became international in its character, although it was still a continuation of the once inter-republic migration flows. On the basis of the analysis of situation during the past fifteen years it is concluded, that 147.252 Croatian citizens, aged from 30 to 45, emigrated from the Republic of Croatia. Therefore, in the last fifteen years Croatia lost a demographic potential as high as the number of residents of the town Rijeka. Because methodologies of statistics are not harmonised, the monitoring of emigration is difficult. This is also so due to inability to determine a precise number of Croatian emigrants on the basis of reports by the Ministry of Interior, because in the Republic of Croatia an emigrant is not required to report the change of address. Therefore, the results cannot be considered as entirely correct and valid.Prispevek analizira izseljevanje hrvaškega prebivalstva izven današnjih državnih mej v zadnjih petdesetih letih in metodološko temelji na analizi uradnih podatkov Državnega statističnega zavoda, tj. uradnih izjav v katerih se vodi evidenca mednarodnih migracij prebivalstva Republike Hrvaške, zaradi pomanjkanja veljavnih registrov prebivalcev Hrvaške. Iz seštevka rezultatov zadnjih petnajstih let je mogoče sklepati, da se je največ hrvaških prebivalcev izselilo iz mesta Zagreb, najmanj pa iz Medžimurske občine, s tem da se je največ hrvaških prebivalcev iz Hrvaške izselilo leta 1997. Razlogi za izseljevanje so bili predvsem ekonomske, politične in psihološke narave. Največje število hrvaških prebivalcev se je izselilo v države stare emigracije, v Nemčijo, Avstrijo in Švico, ter v nove države emigracije, v Slovenijo in na Češko. Do leta 1991 so se na ozemlje Slovenije odvijale t. i. medrepubliške migracije. Glede na to, da sta Slovenija in Republika Hrvaška leta 1991 postali samostojni in mednarodno priznani državi, so migracije hrvaških prebivalcev v Slovenijo postale sicer mednarodne, vendar še vedno kot nadaljevanje nekdanjih medrepubliških. Prispevek sklene, da je na podlagi analize stanja v preteklih petnajstih letih, Republiko hrvaško zapustilo 147.252 hrvaških prebivalcev, starih od 30 do 45 let, ter da je v zadnjih petnajstih letih Hrvaška izgubila demografski potencial, ki ustreza velikosti populacije mesta Reka. Rezultatov ne moremo obravnavati kot povsem točnih, saj je zaradi neusklajenosti metodologije popisov težko slediti izseljevanju prebivalcev, podatki evidence MUP pa točnega števila hrvaških izseljencev ne potrjujejo, saj odhod v tujino ne predstavlja obveze za odjavo od enega ali več naslovov v Republiki Hrvaški, kjer je prebivalec prijavljen