Podpora zdravstvene nege pri spodbujanju duševnega blagostanja mladostnikov

Background: Mental well-being is a state in which an individual acts positively, feels good, copes with the daily stressors and contributes to his/her community. Adolescents are a population who experience the various stressors brought on by growing up. The purpose of the doctoral dissertation is to determine the mental well-being of adolescents in correlation with the support of family, friends, teachers, and nurses. Methods: The research was based on the paradigm of pragmatism which supports the usage of quantitative and qualitative approaches using mixed methods. The quantitative part of the research included 2 972 adolescents. The survey method was used, descriptive and inferential statistics and presentation of the results were done with the help of tables, charts and figures. In the qualitative part of the research, data were collected using the interview method. Interviews were conducted with 5 focus groups involving 16 adolescents, 8 parents, 6 teachers, 3 legislators, and 6 nurses. The data were analysed following the steps of Corbin & Strauss (2008). Results: The mental well-being of adolescents is positively related (r = 0.624) to their social support. The mental well-being (r = -0.286) and social support (r = -0.239) of adolescents declines with age. Adolescents are of the opinion that the role of the nurse is to talk to them, help them, advise them, and explain difficulties that bother them. The mental well-being of adolescents is related to their interaction and interpersonal relations with parents, friends, and teachers. In ensuring the mental well-being of adolescents, we must consider the model multidimensional well-being. The Model of Interpersonal Relationships is proposed, which is formed based on the results of quantitative and qualitative part of the research and taking into account the concepts of the Theory of Interpersonal Relationships (Peplau, 1952) and the model of Multidimensional Well-being (Sarriera & Bedin, 2017). Discussion: Mental well-being is an important and relatively new concept in nursing. Adolescents’ mental well-being is closely linked to interpersonal relationships and a safe environment in which they can express themselves. Adolescents and parents do not obtain the necessary professional help in a timely manner. There is also a need for additional education on the mental well-being of adolescents among adolescents, parents, teachers, and nurses. Conclusion: Interpersonal relationships between adolescents, family, friends, teachers, and nurses are of major importance for ensuring mental well-being. There is a need for further research to improve the mental well-being of adolescents worldwide.Teoretična izhodišča: Duševno blagostanje je stanje, v katerem posameznik deluje pozitivno, se počuti dobro, se dobro sooča z vsakodnevnimi stresorji in prispeva svoji skupnosti. Pogosto dobrega duševnega zdravja in dobrega počutja ni možno zagotoviti, kar lahko privede do pojava težav v duševnem zdravju. Posebno ranljiva populacija so mladostniki, ki so zaradi različnih rizičnih obnašanj, kot so poskušanje in uživanje psihoaktivnih substanc, kajenje, rizično seksualno obnašanje in zmanjšana telesna dejavnost, bolj dovzetni za pojav težav v duševnem zdravju in posledično razvoju duševnih motenj. Mladostniki se soočajo z različnimi stresorji, ki jih prinaša odraščanje. Pomembno pa je, da težave v duševnem zdravju zaznamo in odpravimo zgodaj, saj lahko nezdravljene težave v duševnem zdravju v mladostništvu privedejo do razvoja duševnih motenj v odrasli dobi. Podporo duševnemu blagostanju mladostnikov lahko zagotavljajo družina, učitelji, prijatelji ter zdravstveni sistem. Podpora družine in družinskih članov pomembno vplivata na mladostnikovo duševno blagostanje. Študije kažejo, da dobri odnosi s starši in sošolci kažejo na boljše duševno blagostanje mladostnikov. Socialna podpora ima bistveni pomen pri mladostnikih, ki živijo v ranljivih okoljih in so bolj dovzetni za razvoj težav v duševnem zdravju. Podpora duševnemu zdravju je pozitiven pristop in prvi korak k ohranjanju duševnega blagostanja. Zagotavljanje duševnega blagostanja ne vključuje le delovanja zdravstvenega sektorja, temveč tudi drugih sektorjev in politike, saj se duševno zdravje oblikuje v družinah, šolah, javnih krajih in družbah. Izobraževalne ustanove so pomemben dejavnik pri prepoznavanju težav v duševnem zdravju. Posameznik, ki ima duševno motnjo, lahko kljub različnim simptomom in izzivom uspeva normalno funkcionirati. Prav tako pa se lahko oseba, ki nima duševnih motenj, sooča z različnimi stresorji in težavami ter jih težko razrešuje. Zato je zelo pomembno, da preprečimo pojav težav v duševnem zdravju in zagotovimo ustrezno podporo mladostnikom s strani družinskih članov, prijateljev, učiteljev in zdravstvenega sistema. Prav tako je izrednega pomena, da ugotovimo, kako na podporo duševnemu blagostanju mladostnikov s strani zdravstvenega sistema gledajo starši. Namen doktorske disertacije je bil ugotoviti stopnjo duševnega blagostanja mladostnikov v povezavi s podporo družine, prijateljev, učiteljev in medicinskih sester. Metode: Raziskava je temeljila na paradigmi pragmatizma, ki podpira stališča kvantitativnih in kvalitativnih pristopov z uporabo mešanih metod. Uporabljen je bil sekvenčni razlagalni pristop, kjer smo na začetku izvedli kvantitativni del raziskave, potem pa kvalitativni del raziskave, ki je razjasnil pridobljene kvantitativne rezultate. S pomočjo mešanih metod smo pridobili vpogled v stanje duševnega blagostnja mladostnikov in podpori duševnemu blagostanju s strani staršev, učiteljev, prijateljev in medicinskih sester in vpogled v mnenje mladostnikov, staršev, učiteljev, medicinskih sester in zakonodajalcev o podpori duševnemu blagostanju mladostnikov. Glavno merilo za vključitev v kvantitativni del raziskave je bil mladostnik, star med 10 in 19 let. Vzorčenje je bilo naključno. Od skupno 6 967 razdeljenih vprašalnikov je bilo izpolnjenih in vrnjenih 2 972, kar predstavlja 42,67-odstotno stopnjo odziva. V raziskavi je sodelovalo 1 489 učencev iz 15 osnovnih šol in 1 483 dijakov iz 10 srednjih šol. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja. Rezultate smo analizirali s pomočjo statističnega programa R in z metodami opisne in sklepne statistike. Le-te smo prikazali s pomočjo tabel, grafov in slik. Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali stopnjo statistične značilnosti α = 0,05. V kvalitativnem delu raziskave smo s teoretičnim vzorčenjem pridobili širok pogled na duševno blagostanje vseh interesnih skupin. Teoretično vzorčenje se običajno uporablja pri metodi utemeljene teorije za pospeševanje razvoja izbranega teoretičnega raziskovalnega procesa. Fokusne skupine so bile izvedene med šestnajstimi mladostniki (osem osnovnošolcev in osem srednješolcev), osmimi starši, šestimi učitelji, šestimi medicinskimi sestrami in tremi zakonodajalci, ki so privolili v sodelovanje v raziskavi. Raziskavo je vodila Teorija medosebnih odnosov avtorice Peplau (1952). Uporabili smo metodo utemeljene teorije, katere namen je oblikovanje teorije, ki sloni na dokazih, saj smo želeli pridobiti nova znanja in ugotovitve s področja duševnega blagostanja mladostnikov. Podatke smo analizirali po korakih avtorjev Corbin & Strauss (2008), jih sintetizirali in prikazali v obliki tabele. Pred izvedbo pilotne raziskave smo pridobili soglasje etične komisije fakultete (št. 038/2019 / 886-2 / 504). Pred izvedbo glavne raziskave (tako kvantitativnega kot kvalitativnega dela) je bila etična odobritev pridobljena tudi s strani Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 0120-313 / 2019/13). Za vstop v raziskovalno okolje smo pridobili soglasje ravnateljev šol, udeležencev in staršev/skrbnikov. Udeleženci, povabljeni v študijo, so bili ustno in pisno obveščeni o namenu raziskave, navodilih za skladnost, zaupnost, anonimnost in prostovoljstvo ter možnosti odstopa od sodelovanja v kateri koli raziskovalni fazi. Tako učenci, mlajši od 16 let, kot starši so podpisali soglasje. Rezultati so predstavljeni v doktorski disertaciji in člankih ob upoštevanju etičnih načel in načel objavljanja člankov. Rezultati: Slovenski različici lestvice WEMWBS in lestvice KIDSCREEN-27 sta dosegli dobro veljavnost, zanesljivost in psihometrične lastnosti tako v pilotni kot v glavni študiji. Obe lestvici sta bili prevedeni v slovenski jezik in validirani po priporočilih. S pomočjo rezultatov pilotne raziskave ugotavljamo, da sta lestvici uporabni za populacijo mladostnikov v Sloveniji. Tako sta bili v glavni raziskavi uporabljeni obe lestvici. Duševno blagostanje mladostnikov je pozitivno povezano (r = 0,624) z njihovo kakovost življenja in socialno podporo. Srednja vrednost duševnega počutja osnovnošolcev je bila 54,11 (SD = 8,89), srednja vrednost med srednješolci pa 50,38 (SD = 9,11). Duševno blagostanje (r = -0,286) in socialna podpora (r = -0,239) mladostnikov upada s starostjo. Povprečna vrednost socialne podpore osnovnošolcev je 106,04 (SD = 18,07), povpečna vrednost med srednješolci pa nekoliko nižja, in sicer 96,34 (SD = 17,37). Duševno blagotanje mladostnikov se med različnimi regijami prebivališča razlikuje (H(11) = 70,689, p < 0,001). Mladostniki so mnenja, da je vloga medicinske sestre, da se z njimi pogovarja, jim pomaga, svetuje in razlaga. Duševno blagostanje mladostnikov je povezano z njihovo interakcijo in medsebojnimi odnosi s starši, prijatelji in učitelji. Najvišja stopnja duševnega blagostanja je očitna pri mladostnikih, ki živijo v Podravski regiji (M = 54,36SD = 9-50), najnižja med mladostniki, ki živijo v Koroški regiji (M = 46,82SD = 12,98). Na podlagi rezultatov fokusnih skupin smo oblikovali glavno kategorijo »Medsebojni odnosi mladostnikov« in štiri podkategorije: razumevanje duševnega blagostanja mladostnikovduševno blagostanje mladostnikov v povezavi z medosebnimi odnosidejavniki in ljudje, ki vplivajo na duševno počutje mladostnikovter vloga medicinske sestre pri zagotavljanju duševnega blagostanja mladostnikov. Pri osnovnošolcih ima družina največjo vlogo, medtem ko srednješolci menijo, da imajo največjo vlogo prijatelji. Enakega mnenja so bili tudi starši. Poleg tega mladostniki menijo, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri ohranjanju duševnega blagostanja mladostnika, saj je strokovnjakinja na področju promocije zdravja. Izjavili so tudi, da se premalo časa posveča razpravi o duševnem blagostanju. Medicinske sestre so bile istega mnenja. Prav tako so medicinske sestre v šoli dobrodošle, da izvajajo pouk in delavnice za mladostnike, starše in učitelje, kot trdijo učitelji in starši. Učenci in dijaki so poročali, da so odnosi z vrstniki in učitelji zelo pomembni, saj veliko časa preživijo v šoli. Učitelji so izjavili, da se vidijo kot vzor učencem. Pri zagotavljanju duševnega blagostanja mladostnikov moramo upoštevati vse vidike multidimenzijskega blagostanja. Predlagan je Model medsebojnih odnosov, ki je oblikovan na podlagi rezultatov kvantitativnega in kvalitativnega dela raziskave ter z upoštevanjem konceptov Teorije medosebnih odnosov (Peplau, 1952) in modela multidimenzionalnega blagostanja (Sarriera & Bedin, 2017). Kot je razvidno iz rezultatov, medosebni odnosi pomembno vplivajo na mladostnikovo duševno blagostanje. To je v skladu s Teorijo o medosebnih odnosih Peplau (1952), ki je vodila našo raziskavo. Veliko dejavnikov vpliva na duševno blagostanje mladostnikov, kot so na primer kakovost življenja, pozitivna psihologija, pozitivna klima, čustveno počutje, čustvena inteligenca, socialna vključenost, telesna aktivnost in reševanje problemov ter zmanjšanje stresa. Ugotovitve so v skladu z večdimenzionalnim modelom dobrega počutja (Sarriera & Bedin, 2017). Diskusija: Raziskave na področju duševnega blagostanja v zadnjih desetletjih naraščajo po vsem svetu, zato je bistvenega pomena poznavanje pomena duševnega blagostanja. Pri mladostnikih je duševno blagostanje tesno povezano z medosebnimi odnosi in varnim okoljem, v katerem se lahko izrazijo. Mladostniki in starši pogosto ne dobijo potrebne strokovne pomoči pravočasno. Na podlagi rezultatov v kvantitativnem in kvalitativnem delu raziskave predlagamo naslednjo definicijo duševnega blagostanja: »Duševno blagostanje je pozitivni koncept, ki opisuje pozitivno stanje posameznika, ko sprejema sebe, lahko deluje v družbi in izkorišča svoje potenciale.« Vidiki, ki predstavljajo duševno blagostanje, so pozitivni odnosi z drugimi, samosprejemanje, kulturno podprte vrednote, razvojna stopnja in pričakovanja. Duševno blagostanje mladostnika lahko dosežemo z medsebojnimi odnosi z drugimi. V raziskavi je bilo dokazano, da je boljša socialna podpora pozitivno povezana z boljšim duševnim blagostanjem mladostnika. Očitno je, da imajo medicinske sestre veliko vlogo pri vzdrževanju duševnega blagostanja mladostnika z medosebnimi odnosi. Ti odnosi naj bodo terapevtski. Terapevtski medosebni odnosi temeljijo na zaupanju, odprtosti, razumevanju, zavedanju razlik, poštenosti, enakosti in spoštovanju. Prav tako obstaja potreba po dodatnem izobraževanju o duševnem blagostanju mladostnikov med mladostniki, starši, učitelji in medicinskimi sestrami. Čeprav je bila teorija medosebnih odnosov (Peplau, 1952) razvita na področju duševnega zdravja, populacije mladostnikov niso temeljito raziskali. Tako obstaja priložnost za razširitev raziskav in vključitev populacije mladostnikov. Mladostniki so mnenja, da imajo na zagotavljanje njihovega duševnega blagostanja velik vpliv družina, prijatelji in vrstniki ter medicinske sestre. Čeprav mladostniki medicinskih sester ne dojemajo kot zelo pomembnih oseb v svojem življenju, menijo, da imajo medicinske sestre veliko strokovnega znanja o duševnem blagostanju. Njihovo mnenje je tudi, da medicinske sestre podpirajo, skrbijo, pomagajo, svetujejo in se pogovarjajo z mladostniki. Sklepamo lahko, da mladostniki podporo medicinskih sester doživljajo kot terapevtsko podporo. Medicinske sestre morajo izvajati individualno oskrbo, ki jo vodi osebni pristop. Po mnenju mladostnikov imajo učitelji in zakonodajalci minimalno vlogo v njihovem življenju. Čeprav izvedena raziskava prinaša veliko novega znanja na področju duševnega blagostanja mladostnikov, pa je treba upoštevati nekaj omejitev raziskave. Izvedena raziskava je presečna raziskava, ki onemogoča določitev vzročne zveze med pojavi. Študije mešanih metod so večinoma zasnovane kot presečne raziskave, saj je njihov namen z različnimi metodami pridobiti drugačen pogled na raziskovani pojav. Za ugotavljanje vsebinske veljavnosti vprašalnikov WEMWBS in KIDSCREEN-27 je bila uporabljena samo ena ponovitev, priporočljivi pa sta dve ponovitvi ocene ustreznosti vsebine s strani strokovnjakov. Nekateri udeleženci so od raziskave odstopili, zato so bile k sodelovanju v raziskavi povabljene nove naključno izbrane šole. Kot smo domnevali, se je fokusna skupina zakonodajalcev slabo odzivala. WEMWBS je vprašalnik o duševnem blagostanju, ki ga udeleženci sami izpolnijo glede na duševno blagostanje v zadnjih dveh tednih. KIDSCREEN-27 je prav tako vprašalnik, kjer udeleženci sami poročajo o socialni podpori, kar pomeni, da lahko udeleženci dajo družbeno zaželene odgovore. Zato je treba ugotovitve razlagati previdno. Zaključek: Temeljna ugotovitev te študije je, da je duševno blagostanje mladostnikov povezano s podporo negovalnega in socialnega okolja, dojemanje tega pa se med mladostniki, starši, učitelji, prijatelji, medicinskimi sestrami in zakonodajalci razlikuje. Duševno blagostanje mladostnikov se razlikuje med osnovnošolci in srednješolci. Duševno blagostanje je pri osnovnošolcih boljše kot pri srednješolcih. Poleg tega socialna podpora upada s starostjo učencev oziroma dijakov. Najpomembnejše osebe pri osnovnošolcih so družinski člani in za srednješolce prijatelji. Dobri medosebni odnosi temeljijo na zaupanju, podpori, medsebojnem spoštovanju, odprtosti, poštenosti, zavedanju razlik, komunikaciji, razumevanju in enakosti. Podpora družinskih članov je pomembna, saj so mladostnikom starši vzorniki. Vendar mladostniki mislijo, da pogosto od njih pričakujejo veliko. Pri razvijanju dobrih medsebojnih odnosov med družinskimi člani in mladostnikom je pomembno, da komunicirajo, si posvečajo čas in se razumejo. V odnosih s prijatelji mladostniki pričakujejo, da ti odnosi temeljijo na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Mladostniki menijo, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri ohranjanju duševnega počutja mladostnika, saj je strokovnjakinja na področju promocije zdravja. Kljub temu je premalo časa namenjenega razpravi o duševnem počutju. Vloga medicinskih sester je, da se pogovarjajo z mladostniki, jim pomagajo in skrbijo zanje. Medicinske sestre bi lahko imele pomembno vlogo pri podpori mladostnikom, ko imajo potrebne priprave, podporo in zahtevano zavezanost k partnerstvu. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo tudi v šoli, kjer izvajajo seminarje in delavnice za mladostnike, starše in učitelje. Učitelji in medicinske sestre se strinjajo, da je vzgoja ključnega pomena pri oblikovanju osebnosti mladostnika. Učitelji so še dodali, da se vidijo kot vzor. Da bi zagotovili duševno blagostanje mladostnikov, je pomembno, da upoštevamo vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na duševno počutje mladostnikov, in da vključimo pomembne osebe v medosebnih odnosih. Medosebni odnosi med mladostniki, družino, prijatelji, učitelji in medicinskimi sestrami so izrednega pomena za zagotavljanje duševnega blagostanja. Rezultati doktorske disertacije bodo prispevali k razvoju znanja na področju duševnega blagostanja mladostnikov, saj smo predstavili znanstvene dokaze o povezavi med podporo družine, prijateljev, učiteljev in medicinskih sester ter duševnim počutjem mladostnikov. Obstaja veliko možnosti za nadaljnje raziskovanje z namenom izboljšanja duševnega blagostanja mladostnikov po vsem svetu