Compulsory or optional conversion in insolvency proceedings

Slovenski pravni red pri reševanju podjetij v finančnih težavah znotraj insolvenčne zakonodaje z vidika upnikov ureja zgolj ukrep prostovoljne konverzije terjatev. V praksi se je izkazalo, da trenutna zakonska ureditev zaradi pomanjkanja predvidljivosti oz. gotovosti za upnike, ki se za konverzijo odločijo, ni optimalna, saj ti ne vedo, kolikšen delež v lastniški strukturi dolžnika bodo na koncu s konverzijo pridobili. Posledično se zgolj s konverzijo terjatev v praksi ne doseže želenega finančnega prestrukturiranja, s katerim bi dolžnik ponovno postal (dolgoročno) kapitalsko ustrezen. Na podlagi spoznanj iz bančne zakonodaje (tj. »bail-in«), ureditev v drugih nacionalnih zakonodajah, Direktive o prestrukturiranju ter teorije, je v magistrski nalogi predstavljen teoretični koncept prisilne konverzije terjatev v postopku prisilne poravnave za delniške družbe. Prisilnost se v tem primeru nanaša na možnost, da se odločitev o konverziji, ki bi jo sprejela ustrezna večina upnikov, lahko vsililo tudi tistim upnikom, ki zanjo niso glasovali. Takšna prisilna izvedba konverzije bi bila po mojem mnenju dopustna zgolj v primeru, če bi zakonodajalec sočasno za vse nove delničarje uredil tudi učinkovito strategijo izhoda.The Slovenian insolvency law only regulates the voluntary conversion of claims from the perspective of creditors in the context of the resolution of companies in financial difficulties. In practice, the current legal regime has proven to be sub-optimal due to the lack of predictability or certainty for creditors who opt for conversion, as they do not know what share of the debtor\u27s ownership structure they will ultimately acquire. As a result, in practice, a mere conversion of claims does not achieve the desired financial restructuring that would return the debtor to (long-term) capital adequacy. Based on insights from banking law (i.e., bail-in), other national laws, the Restructuring Directive and theory, the thesis presents the theoretical concept of compulsory debt conversion in insolvency proceedings for public limited companies. Compulsion in this case refers to the possibility that a conversion decision taken by the relevant majority of creditors could be imposed on those creditors who did not vote in favour of the conversion. In my view, such a forced conversion would only be permissible if the legislator had simultaneously provided for an effective exit strategy for all new shareholders