Pričujoče diplomsko delo raziskuje podobo vojne in posameznika v njej tako v bolj konkretnem smislu (vojno, v kateri se posameznik znajde) kot tudi v metaforičnem (vojno, preneseno v posameznikovo duševnost) v kontekstu proze Vitomila Zupana. Vprašanje vojne je v Zupanovem pisanju močno povezano s širšim vprašanjem odnosa med družbo oz. organizacijo in posameznikom. Konkretna vojna je tako le eno od mnogih prizorišč, na katerih se kaže omenjeni odnos. Tako v vojni kot izven nje organizacija uporablja podobna orodja za nadzor in upravljanje s posameznikom. S temi orodji zaznamuje posameznika in ga sili v vedno večje boje znotraj sebe ter v vedno večje uničevanje. Marsikateri od Zupanovih protagonistov dokončnega miru ne najde in ne more najt...