O ve\u10djezi\u10dnem in medkulturnem izobra\u17eevanju pri slovensko govore\u10di skupnosti v Italiji

Prispevek izhaja iz dejstva, da ima slovenski jezik v Italiji zaradi zgodovinskih in sociolingvisti\u10dnih razlogov bistveno druga\u10den polo\u17eaj na razli\u10dnih obmo\u10djih, kjer \u17eivi slovensko govore\u10da skupnost. V takem kontekstu je vpra\u161anje ve\u10djezi\u10dnosti osrednjega pomena, saj izobra\u17eevanje poteka v najmanj dveh standardnih jezikih (sloven\u161\u10dini in italijan\u161\u10dini), medtem ko na dolo\u10denih obmo\u10djih, poleg italijanskega jezika, pride v po\u161tev izklju\u10dno krajevna razli\u10dica slovenskega jezika. Avtor bo v razpravi izpostavil nekaj vpra\u161anj, ki zadevajo sodobno jezikovno politiko, zlasti pa vlogo didakti\u10dnih na\u10del pri pou\u10devanju kulturnih prvin v prostoru, kjer se slovensko govore\u10da skupnost v glavnem istoveti z lokalnim jezikovnim in kulturnim izro\u10dilom. Ve\u10dina prebivalstva v bistvu ne razpolaga z nikakr\u161nim znanjem o jezikovni in kulturni tradiciji slovenskega naroda. Omenil bo tudi vlogo in raznovrstne u\u10dinke najnovej\u161e italijanske zakonodaje o za\u161\u10diti manj\u161inskih jezikov. Sloven\u161\u10dina v Italiji se nahaja v naravnem polo\u17eaju interakcije s furlan\u161\u10dino in nem\u161\u10dino, poleg italijan\u161\u10dine seveda, za\u161\u10ditni zakoni pa \u10dedalje bolj konkretno omogo\u10dajo ve\u10djezi\u10dno in medkulturno prakso v izobra\u17eevalnih procesih. Prispevek potemtakem ponuja nekaj razmislekov o potencialnosti ve\u10djezi\u10dnega in medkulturnega izobra\u17eevanja, ki naj bi na\u10deloma odgovarjala zna\u10dilnosti tega prostora. Ne gre pa prezreti dejstva, da so v de\u17eeli Furlaniji-Julijski krajini novej\u161i procesi ve\u10djezi\u10dnega izobra\u17eevanja delno \u17ee v postopku