The influence of precarious employment on employees

V današnjem času, lahko na podlagi številni raziskav, prekarno delo opredelimo kot izrazito negativen družbeni fenomen, ki spreminja trg dela ter kadre na njem in s tem tudi življenja delavcev, na način, ki ni združljiv s standardi sodobne pravne in socialne države. In če je v preteklosti veljalo moto »Delo osvobaja« danes za večino prekarcev velja moto »Delam zgolj za to, da preživim«. Namen magistrskega dela je bil predstaviti teoretično podlago prekarnosti ter ugotoviti njen vpliv na zaposlene. Uporabljen je bil raziskovalni pristop s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature in kvantitativnim pristopom, za katerega so bili podatki zbrani z anketo ter interpretacija ugotovitev. Raziskava je pokazala, da je prekarna oblika zaposlitve večkrat neprostovoljna, da so mladi še posebej izpostavljena skupina, ko gre za katero od atipičnih zaposlitev, da je v atipičnih oblikah zaposlitve zaposlenih več žensk, da so zaposleni v atipičnih oblikah zaposlitve manj zadovoljni pri delu in manj zavzeti, da je njihovo zdravstveno stanje slabše ter da jim zaposlitveno razmerje ne omogoča zadostne stabilnosti, da bi lahko sklepali dolgoročne načrte glede njihovega življenja. Prekarnost ni zgolj oblika zaposlitve temveč postaja način življenja in premišljevanja o prihodnjem življenju in ustvarja nov delovni razred, razred prekariat. Ob tem pa moramo opozoriti, da bomo, v kolikor se stvari ne bodo spremenile, v prihodnosti (če še nismo) vsi po malem prekarni delavci.Labour market, precarious work, employees, form of employment, consequences of precarious wor