Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se srečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna pozornost je namenjena razumevanju države in demokracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira prevladujoče geografske razlage države v politični znanosti, ki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geografsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo na izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah države, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in redistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/ reteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je država prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne več nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »teritorialne pasti« v obravnav...