Idejna zasnova terapevtske skupnosti mladostnih odvisnikov in ureditev obrečnega prostora na območju Perovega

V pričujočem magistrskem delu v središče postavljam vlogo arhitekture v družbi ter z upoštevanjem humanističnega pristopa osvetljujem pomen celostne obravnave prostorskih problemov. Zanima me, na kakšen način poteka interakcija med akterji v prostoru, v kakšnem odnosu je posameznik do prostora in kakšen vpliv ima prostor nanj. Svojo nalogo sem tako zasnoval z željo raziskati tovrstne psihološke vplive prostora na posameznika. Sedanji način umeščanja terapevtskih in drugih skupnosti, ki jih družba zaradi različnih predsodkov slabo sprejema, po mojem mnenju ni primeren. Razmisleku o njihovi prostorski umestitvi ni posvečeno dovolj pozornosti. Skupnosti delujejo izolirane in ne vzpostavljajo povezav z lokalnim okoljem. Problema umestitve terapevtske skupnosti se lotevam preko obravnave širšega območja mesta Kamnik. Soočam se tudi s problemom nepovezanih lokalnih skupnosti. Projekt temelji na vzpostavljanju različnih vrst povezav, ki umeščeno skupnost in lokalno okolje zvežejo v koherentno celoto. Rezultat naloge je prikaz možnega sobivanja terapevtske skupnosti za mladostnike in lokalne skupnosti v obrečnem pasu reke Kamniške Bistrice na območju Perovega. Skupnosti zagotovim primerno zasebnost in jo hkrati vpnem v delovanje zelene osi ob reki. Zavedam se, da je zastavljeni projekt predvsem s finančnega vidika težko uresničljiv. Zasnovan je bil predvsem z namenom, da se vsi pristojni organi in tudi sama javnost vprašajo o vizijah umeščanja podobnih programov v okolje. Menim namreč, da so problemi mladostnikov ob vseh razvadah, ki jih s seboj prinašajo tudi nove tehnologije, ob povečevanju splošnega družbenega nezadovoljstva potrebni temeljite obravnave na sistemski ravni