ABCČĆ migracij

Migracije so največkrat razumljene kot nekakšen nepotreben in nadležen stranski produkt človeškega razvoja. Tako kot hrup reaktivnih motorjev – ne poganja letala, le cefra nam možgane in osmišlja pomen besedne zveze zvočno onesnaževanje. Ko človeško bitje sliši besedo migracija ali migrant, najbrž najprej pomisli na objokane obraze svojcev, razbite družine, potoke solz, ki tečejo po trdi in neprijazni pokrajini tujine, iz domovine bežeče možgane, amputirane ude naroda, narodne rakave rane in podobne neljube pojave, ki se jih človečnjaki otepajo kot Pepelka mozoljev. Migracije so torej odklon, ali z bolj ošabnimi besedami, anomalija od normalnosti, sreče in drugih reči, h katerim, sicer večinoma neuspešno, teži človeška vrsta. ABCČĆ migracij vsega tega ne zanika, a vztraja, da odkloni lahko tudi bogatijo. Če ne bi stopil opičnjak na nevarna savanska tla, bi še zmeraj zobali sladko sadje v prijetni senci varnih krošenj. In če se ne bi prvi migrant odpravil na dolgo in neznano pot, bi še vedno bežali pred levi. Nikoli ne bi slišali Sedme simfonije, se igrali s pokemoni in se jezili na gin tonik brez leda