Sustainable Mobility in Slovenian Čičarija

V zaključni seminarski nalogi je obravnavana problematika trajnostne mobilnosti na večinskem območju slovenske Čičarije. Po pregledu doslej objavljene temeljne literature, povezane z naslovno tematiko, sledi v empiričnem delu proučitev voznih redov avtobusnega ponudnika ter Slovenskih železnic, pri čemer so bili zdaj veljavnim voznim redom za primerjavo dodani še nekateri arhivski. Zadnji dve desetletji se je število prihodov in odhodov vlakov zmanjšalo, zdajšnji odhodi pa potrebam delavcev, šolarjev in dijakov vozačev večinoma ne ustrezajo. Avtobusni vozni red je s svojo odsotnostjo prihodov med konci tednov in ob praznikih neustrezen tudi za večanje trajnostne prometne udeležbe pri turističnih obiskovalcih območja. Drugi empirični del predstavlja analiza rezultatov anketnega vprašalnika, s katerim so se proučevale mobilnostne navade prebivalcev, in sicer kam in kdaj najpogosteje migrirajo, kako pogosto se odločajo za trajnostne oblike mobilnosti, kaj jih k temu spodbuja oziroma jih od tega odvrača ter ali uvedba nadomestnih prevozov Slovenskih železnic vpliva na njihovo udeležbo v trajnostnih oblikah mobilnosti. Izmed vseh oblik trajnostne mobilnosti na proučevanem območju zanesljivo najizraziteje prevladuje t. i. deljenje sedežev v avtomobilu, uporaba javnega potniškega prometa pa je relativno majhna.This paper discusses the problem of sustainable mobility in the major part of the Slovenian Čičarija region. The empirical part, following the overview of the so far published basic literature about the addressed issue, represents an analysis of the current railway and bus timetables compared to an exemplary from the past. Over the last two decades the number of trains running daily has decreased – additionally, current railway timetables are not satisfying the commuters’ needs, finds the survey. The absence of bus connections during the weekends and holidays, furthermore, does not contribute to sustainable mobility opportunities for tourist visitors. The second empirical part of the thesis brings the results of the survey which was conducted among the Slovenian Čičarija dwellers to analyse their mobility behaviour, specifically the time and destinations they most frequently migrate to, how often do they use sustainable means and manners of transport, what encourages and discourages them to do so and how much does the introduction of Slovenian Railways’ substitute buses affect their mobility behaviour. Sharing the car seats with family and neighbours appears to be the most common form of sustainable mobility in the studied area, yet the use of public transport remains on a relatively low level