Novo jamsko najdišče listastih konic iz srednjega paleolitika Južne Nemčije

Avtorica se v članku ponovno ukvarja s pojavom listastih konic v srednjem paleolitiku, ki jim je leta 1952 posvetila izčrpno študijo. Tedaj je predlagala ter[1]minus »praesolutréen« za industrije, ki imajo za vodilni tip listaste konice, četudi je njihov spremljajoči inventar še srednjepaleolitskega značaja. Obstoj takih industrij je bil potem v mnogih predelih Evrope še ponovno potrjen, najdišča so se pomnožila. Avtorica poroča na kratko o novih najdbah, predvsem iz Nemčije. Ugotavlja pa, da predstavlja Jugoslavija nerazumljivo vrzel glede razpostranjenosti srednje — in mlajšepaleolitskih kultur listastih konic. Eden od razlogov za to bi med drugim morda bil izostanek staropaleolitske pestnjaške osnove. Verjetneje pa se ji zdi, da take facies manjkajo, ker še ni bilo zadostnih terenskih raziskav. Prav v zadnjih letih so izkopavanja Inštituta za prazgodovino in predzgodo[1]vino univerze Erlangen-Nürnberg v spodnjem Altmühltalu razveseljivo obogatila južnonemško žarišče praesolutréena. Do nedavnega nespoznana praesolutréenska postaja je bila dokazana predvsem v Marien- ali Oberneder Höhle pri Kelheimu. V jami, v kateri je že v letih 1918—1923 na več mestih poskusno kopal neki za[1]sebnik, načrtno izkopavajo od leta 1960 dalje. Tu odkrite dobro obdelane listaste konice so izdelane iz kremenčevih plošč (ki jih najdemo tudi v tej okolici in so jih v paleolitiku zelo cenili), pa tudi iz kremenčevih gomoljev. Kratko je prikazana tudi jamska stratigrafija. Izkopavanja so še v teku. Dokončna objava, ki bo obrav[1]navala vse kulture iz Marienhöhle in vključila tudi izsledke sedimentnih analiz, je v načrtu. Ob zaključku je »praesolutréen« ponovno definiran in poudarjena širša upo[1]rabljivost tega pojma v primerjavi s »szeletienom«