K zgodovini pretenture Italiae et A lpium za markomanskih vojn

Praetentura Italiae et A lp iu m je bila osnovana po odhodu M arka A vrelija in L ucija V era na vojno v drugi polovici leta 168 te r v času njunega bivanja v Panoniji. Organizacijo in izgradnjo dobro zasnovane obram be so sprožili M ar[1]kom ani in Kvadi, ki so vdrli v Italijo, oblegali A kvilejo in uničili Opitergium. Takoj ko so bili okoli sredine le ta 169 barbari zavrnjeni, je bila obram ba Italije zaupana Q. A ntistiju A dventu, ki sta m u bili podrejeni dve legiji. Do leta 171 je obsegalo njegovo poveljstvo obram bo severne Italije in alpskih prehodov. H k ra[1]ti je prejel poznejši vladar P. H elvius Pertinax nalogo, očistiti Retijo z arm a ki so jo sestavljale: legio I adiutrix (op. 47) in druge panonske edinice (48), re[1]tijske (49), verjetno tudi noriške garnizije ter ena veksilacija iz Italije (50). Po zaključku defenzivne vojne, to je od leta 171 dalje, se je kom petenca pretenture polagom a razširila tudi na področja severno od Alp. Ko je okoli sredine leta 173 prevzel obram bo tega frontnega odseka kot izredno nalogo [Caerellius Priscus], je bil že konsularni nam estnik v Retiji. Ko pa se je leta 175 doba njegove izredne naloge iztekla, vzdrževanje te službe ni bilo več potrebno. Obe legiji nekdanje pretenture sta ostali še dalje n a m estu in bili od tega časa dalje podrejeni vsako[1]kratnem u nam estniku poslej pretorskih provinc Retije in Norika