The problem of Consciousness remeins usolved

Kljub velikemu napredku znanost še ni odklrila narave zavesti. Izvor zavestnega doživljanja so vzorci nevronske aktivnosti v specialnih predelih možganske skorje, ki pogojujejo subjektivne občutke, ki se med seboj kvalitativno razlikujejo. Dodatno morajo biti izpolnjeni še pogoji, kot so: ustrezen nivo aktivacije možganske skorje, ustrezna stopnja integracije nevronskega vzorca, usmerjena pozornost kratkoročnega spomina, zadosten čas nevronskega vzburjenja in drugi. Naša hipoteza aktivacije nevronskega ozadja predpostavlja, da zavestni občutek nastane kot posledica hkratnega obstoja dveh bioelektričnih polij, ko sta hkrati prisotna tako specifičen nevronski vzorec (kot posledica na primer zunanje simulacije) kot tudi aktivno nevronsko ozadje tega predela možganske skorje. Vzburjenost nevronskega ozadja zagotavlja ta splošni nivo aktivacije možganske skorje preko ARAS sistema in hitro usmerjanje dodatne simulacije preko sistema pozornosti. V pogledu elementarnih zavestnih doživetij človek ni absolutno priviligirano bitje, saj živali svet zaznavajo še z drugimi čuti, oziroma v drugačnih razponih. Vendar pa človeka odlikuje samozavedanje. Velikanske dodatne kapacitete možganske skorje mu omogočajo od zunanjega sveta ločeno zavestno manipuliranje z reprezentacijami zunanjih objektov, pojavov in odnosov med njimi, vključno z reprezentacijo lastnega jaza. Tok zavesti je enovit samo v pogledu zavedanja reprezentacijskih vsebin in paralelen, kar zadeva elementarne zavesne danosti, npr. gledanje, slišanje, čustvovanje itd