Ekonomski vidiki policy omrežij

Vsako policy omrežje ima svoje cilje delovanja, in glede na to je treba ločiti med ekonomsko irelevantnimi policy omrežji, ki, četudi potrebujejo ekonomska sredstva za svoj obstoj in delovanje, "proizvajajo" cilje, ki ne vplivajo (toliko) na delovanje gospodarstva. Ekonomsko relevantna policy omrežja imajo takšne cilje, da posegajo v oblikovanje ekonomske politike in makroekonomska gibanja nasploh. Primer slednjih omrežij so predvsem omrežja socialnega partnerstva, katerih cilji so povezani s politiko razdelitve dohodka, zaposlovanja ter razmerij na trgu dela. Zaradi precejšnje standardizacije monetarne in fiskalne politike, ki jih narekujejo procesi približevanja Evropski Uniji, je pričakovati, da bodo ti (postkeynesianski) elementi spleta ekonomske politike prišli v ospredje v Sloveniji pa tudi v drugih državah v prehodu. Empirična raziskava o stanju policy omrežij v Sloveniji je pokazala, da se policy omrežja na splošno čutijodokaj inferiorna pri oblikovanju ekonomske politike, pri tem pa so ekonomsko relevantna policy omrežja močnejša v primerjavi z ostalimi. Delodajajalska omrežja jasno zaznavajo konfliktnosti okolja in so bolj avtonomna v primerjavi z delojemalskimi omrežji. Pri tem pa obe omrežji ocenjujeta sodelovanje z vladami v preteklem prehodnem obdobju kot zadovoljivo