Oblikovanje kulturne politike v Sloveniji

Izhodišče raziskave predstavlja trditev, da moč med posameznimi javnopolitičnimi podarenami v procesih oblikovanja javnih politik ni uravnotežena. Zato je bil cilj raziskave predvsem ugotoviti, katera javnopolitična podarena poseduje v omenjenih procesih največjo moč. Slednja je odvisna od možnosti obvladovanja, nadzorovanja in monopoliziranja raznovrstnih dejavnikov moči. Empirični rezultati izhodiščno trditev potrjujejo le delno. Vprašanje ali je obvladovanje, nadzorovanje in monopolizacija nekaterih dejavnikov moči pomembnejše od drugih ostaja namreč neodgovorjeno. Pridobljeni podatki, predvsem tisti, ki prikazujejo razkorak med številom in stopnjo (možnosti) obvladovanja, nadzorovanja in monopolizacije dejavnikov moči uradniške javnopolitične podarene ter njeno močjo v procesih oblikovanja kulturnih politik, namreč kažejo zgolj na možnost, da so nekateri dejavniki moči pomembnejši od drugih.Supposition of the research best describes a statement that there is an imbalance of power among policy sub-arenas in policy-making processes. The research therefore seeks to establish, which policy sub-arena is the most powerful in these processes. The total amount of power of policy sub-arenas depends on their possibility to control, oversee and monopolize of factors of power. Empirical data confirm the basic supposition only partially. A question whether a possibility of control, surveillance and monopolization of certain factors of power with regard to others, is of greater importance remains unanswered. Some of the data gathered, especially those that concerns the gap between the number and degree of control, surveillance and monopolization of factors of power in the bureaucratic sub-arena along with its power in the policy-making processes of cultural policies suggest only a possibility that some factors of power are of greater importance than others do