Uporabnost družbenih ved v prostoru med državo in civilno družbo

Prispevek obravnava spremenjeno in spreminjajočo se vlogo družbenih ved v razmerju do subsistema politike, do česar pri nas prihaja kot posledica procesov \u27tranzicije\u27, pa tudi kot izraz globalnih razvojnih post-modernih procesov. Tu gre na eni strani za spremembe v procesu in družbenem kontekstu nastajanja in uporabe znanstvenih rezultatov, po drugi strani pa tudi spreminjajočo se naravo politike, kjer država izgublja središčni položaj, krepijo pa se nove intermediarne strukture in oblike politizacije civilne družbe. V prispevku je analiza uporabnosti družboslovne znanosti v teh okoliščinah omejena na kontekst oblikovanja in izvajanja sektorskih politik. Ugotavlja relativno nizko sposobnost našega okolja za sprejemanje znanstvenih izsledkov, ključna razloga pa vidi v nizki posvetovalni politični kulturi ter v šibko izoblikovanih intermediarnih strukturah v stičišču med subsistemoma znanosti in politike