Pozna terra sigillata iz območja Ravenne

Avtorica je kritično obdelala nekatere tipe pozne keramike iz področja Ravenne. Te se od izdelkov normalne pozne terre sigillate (svetla terra sigillata) ločijo po obliki, po ornamentih, po vrsti gline, in še po lošču. Takšna keramika je znana vse od 2. stol. n. š., vendar je pogostejša v plasteh iz 4. do 6. stoletja. Za posode je značilen kostanjevo rdeč Iošč, ki se na bolje ohranjenih primerkih močno blešči, pri drugih pa je bolj medel. Kolikor je lošč debelejši, kot na primer na manjših skodelah, je barva rdeče rjava in se kovinsko sveti. Glina je rožnato oranžne ali beige barve in precej dobro očiščena. Na številnih posodah so črtasti ali krožčasti okraski s pasovi valovnic na rjavo obarvani podlagi. Ta keramika se često najde skupaj z glaziranimi primerki podobnih oblik, ki izhajajo, kot je videti, iz iste delavnice. Avtorica je zatorej preučila značilne oblike teh posod iz področja Ravenne, posebno še tistih, ki so jih našli pod tlakom zgodnje krščanske kapelice v mestnem predelu Classe. To so na primer daritvene skledice v različnih izvedbah, manjše skodele polkroglastih, valjastih in prisekano stožčastih oblik, pladnji s širokim robom, na katerem so reliefni okraski izdelani na kalup, potem pod­ stavki z okroglim dnom, podolgasti pladnji skledastega tipa, krožniki s širokim robom, in še krožniki ali daritvene sklede z ravno steno, potem so še okrogle plošče iz žgane gline za pečenje na odprtem ognju, in posodice za dišave, ter druge oblike, ki jih ni mogoče rekonstruirati. Samo na pladnjih in na daritvenih skledicah srečujemo okraske, izdelane s kalupom. To so cvetni motivi, živali, maske in tirzi, lovski in dionizični prizori, ki jim najdemo paralele v normalnem okrasnem inventarju srebrnih krožnikov. Na podlagi primerjave tega materiala s skupino krožnikov in pladnjev, glaziranih in neglaziranih, najdenih v kraju Sarsina (Forli), ki nedvomno pripadajo starejši fazi iste delavnice, uvršča avtor, upoštevaje zgodovinske podatke in kriterije podobnosti: kose izpod tlaka kapelice v 4. stol., kose iz Sarsine pa v 3. stol. in primerja še klasični stil reliefnih okraskov z onimi na srebrnem posodju iz sledečega obdobja. Kot kraj izdelave predlaga prav tako Ravenno, kajti lončarske peči, v katerih so žgali tudi glazirano keramiko, so tu delovale vse od 1. stol. n. š., in se tudi zdi, da je ta vrsta keramike čisto lokalnega značaja (morda so najdeni nekateri fragmenti še v Rimu in v Ostiji)