Vpliv južnoitalske terre sigillate na panonsko lončarstvo

Čeprav b izdelovanju terre sigillate v Panoniji komaj lahko govorimo kot o samostojni obrti, pa niso zapadne delavnice terre sigillate nič manj vplivale predvsem na ona lončarstva, ki so skušala terrò sigillato posnemati, torej na lokalno sigillatno produkcijo. Te lončarske delavnice: Aquincumcivilno naselje, Aquincum canabae, Brigetio-Geih&t, Gorsium, Mursa, Scarbantia kot tudi Sirmium (vse se dajo določiti s pomočjo kalupov) so nastale večinoma v drugi tretjini 2. stoletja (razen podružnice v Skarabantiji). Medtem ko sta k. póczi in i. curk analizirali mnogostranski vpliv, ki so ga imele na panonsko lončarstvo italske delavnice, pokaže avtor pričujoče študije na povezave, ki jih lahko odkrijemo med nekaterimi južnogalskimi delavnicami in panonskimi imitacijami terre sigillate. Če strnemo vse to, kar vemo o prodaji južnogalske sigillate, lahko trdimo, da izvira pretežni del importirane robe v Panoniji iz Banassaca in sicer iz kasnejših delavnic fiavijskega oziroma trajansko-hadrijanskega obdobja (Natalis, Germani ser.). Najkasnejši uvoz izdelkov iz Banassaca v Panonijo lahko dokažemo prav v Hadrijanovem času. Lokalne imitacije se pojavljajo po tem obdobju. Južnogalske elemente same oziroma posnemanje le-teh lahko opazujemo v zapadni Panoniji na primerku iz Poetovione, v vzhodni Panoniji pa na izdelkih nekaterih delavnic iz Akvinka. Prav od tu so znane tudi lokalne posode s tankimi stenami črnosive, grobo izdelane, od katerih sta posebej značilna dva v kraju Tokod najdena fragmenta. Reliefni okras, ornamente, rastlinske in živalske motive lahko spravljamo v zvezo z delavnicama Natalis oziroma Germani ser. Glede datiranja pride kot terminus post quem v poštev čas Trajana oziroma Hadrijana, kar časovno sovpada z začetkom delovanja lončarskega naselja Gerhàt v Brigetioni, tako da lahko domnevamo, da sta bila v kraju Tokod najdena kosa izdelana v Brigetioni. Med Akvinkom in Brigetiono je namreč v zgodnji cesarski dobi komaj obstajala kaka lončarska delavnica, saj bi verjetno že prišla na dan spričo dejstva, da je to najtemeljiteje preiskan odsek limesa. Na drugi strani najdemo vse motive, ki jih vidimo na posodah iz kraja Tokod, tudi na uvoženih sigillatnih posodah iz Brigetione. Vpliva južnogalske uvožene keramike ne opažamo samo na imitacijah terre sigillate, ampak tudi na izdelkih, ki gredo nazaj na latenske tradicije, katerih razcvet spada prav tako v drugo tretjino 2. stoletja. Končno lahko pripišemo vplivu uvoza tudi oblike, ki spominjajo na južnogalske tipe. Lokalne delavnice terre sigillate so izkoristile trenutno konjunkturno možnost, ki je nekaj časa obstajala (obdobje med delavnico v Banassacu, ki je oskrbovala trg do Hadrijanovega časa, in pošiljkami srednjegalskih delavnic v času Antonina Pia). Konjunktura je bila verjetno kratkotrajna. V času Antonina Pia so se morala lončarska središča preusmeriti na izdelavo drugih keramičnih izdelkov in le delavnica Pacatus v Akvinku je bila do neke meje sposobna sprejeti tekmo z naraščajočim importom. Južnogalski vpliv, ki je očitno deloval preko panonskih delavnic, se da dokazati tudi na izdelkih delavnice v Margu (v starejši literaturi se navaja Siscia) in to najprej v tistem njenem delu, o katerem lahko domnevamo, da je obstajal v drugi tretjini 2. stoletja. Nastanek te delavnice je morda tudi posledica konjunkture v Hadrijanovem času, ki je ustvarila pogoje za razvoj manjših panonskih delavnic. Ko je po gospodarskem razcvetu v Severovem času deželo preplavil povečan uvoz iz Rheinzaberna, Westerndorfa in Pfaflfenhofna, je bilo konec konjunkture za lokalne delavnice terre sigillate