Lobanje v muzeju? Medkulturni vidiki razprave o muzealizaciji človeških ostankov

The paper examines the issue of the museification of human remains, focusing on a case study of two Tibetan objects from the collection of the Slovenian Ethnographic Museum: a skull-cup (thod pa/kapāla) that used to belong to the collection of the Jesuit Indian Museum, and a double-skull-drum (damaru) which came to the museum as part of the Skušek collection. In the first part the paper analyses the history of these two objects and their significance in traditional Tibetan society. The second part of the paper focuses on the collecting and exhibiting of objects made of human remains, and examines the intercultural aspects of these issues using the example of Tibetan objects made of human remains.Članek se ukvarja s problematiki muzealizacije človeških ostankov na primeru dveh tibetanskih predmetov iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja, iz lobanje narejena skleda (thod pa/kapāla), ki je bila del zbirke jezuitskega Indijskega muzeja, in bobenček (damaru) iz dveh lobanj, ki je v muzej prišel kot del Skuškove zbirke. V prvem delu bo članek analiziral zgodovino teh dveh eksponatov in pomen tovrstnih predmetov v tibetanski tradicionalni družbi. Drugi del članka bo posvečen problematiki zbiranja in razstavljanja predmetov iz človeških ostankov in medkulturnim vidikom teh vprašanj na primeru tibetanskih predmetov, izdelanih iz človeških ostankov