»... protulique fines Illyrici ad ripam fluminis Danuvii«

V znanstvenih raziskavah zadnjih desetletij je obveljalo mnenje, da je bila Panonija istočasno zasedena in organizirana v provinco, in to za vlade cesarja Avgusta med leti 13—9 pred Kr. Torej naj bi bilo v teku bellum Pannonicum zasedeno tudi področje severno od Drave in oblikovano v provinco, ki je pozneje uradno nosila ime Pannonia. Vendar arheološki podatki ne podpirajo mnenja, da bi bila severovzhodna Panonija severno od Drave zasedena v avgustejskem času, zato je potrebno nastanek province Panonije ponovno raziskati, predvsem, ker je diskusija o dogodkih v zvezi z bellum Pannonicum odvrnila pozornost od drugih važnih problemov. Vprašanje zasedbe severovzhodne Panonije v Avgustovem času je povezano s stavkom v Monumentum Ancyranum, ki je naveden v naslovu. V zadnjih desetletjih so namreč identificirali predel Donave, na katerega naj bi se stavek nanašal, z odsekom Donave v severovzhodni Panoniji. Po pričevanju virov in arheoloških podatkov to področje v času Avgustove vlade ni prišlo pod rimsko zasedbo, torej se nanaša omenjeni stavek v Monumentum Ancyranum na odsek Donave med Dravo in Savo. Problem se da reševati predvsem s spoznavanjem sodobnega rimskega geografskega prostora. Pretres virov namreč pokaže, da v času Avgusta Rimljani še niso poznali velikega Donavskega kolena (nenadni zavoj proti jugu severno od Budimpešte) in da je Donava v rimskih predstavah od Karnunta do Singiduna tekla ravno. To pomeni, da je bilo področje severovzhodne Panonije v rimskih predstavah občutno manjše (sl. 1). Rimljani so to področje, ko so zasedali predel med Dravo in Savo, po vsej verjetnosti smatrali za nepomembno. Provinca Panonija je torej nastala v treh etapah: 1. Po letu 16 pred Kr. je z zasedbo Norika prišlo v rimsko posest kasnejše zahodno- panonsko področje (v območju jantarske ceste), ki je tretjina Panonije. 2. Med leti 13—9 pred Kr. so Rimljani po težkih bojih zasedli ozemlje med Dravo in Savo, vendar to področje v upravno-političnem smislu ni dobilo provincialnega statusa. Panonski legatus Augusti je imel vojaško kontrolo tudi za področje Norika, ki še ni bilo organizirano v provinco. 3. Okoli sredine 1. stoletja po Kr. je prišlo do vojaške aneksije severovzhodnega področja Panonije. V istem času je bil tudi Noricum organiziran v provinco in tako zvano deserta Boiorum-področje (vzhodni Norik) je bilo priključeno Panoniji; hkrati pa je Panonija v pravnem in upravnem smislu dobila status province