Epigrafska ugotavljanja

Košana I*: kaže na štirih poljih črkam podobne vreze, nedvomno delo človeških rok. Gre za nekak psevdo-tekst, ki jih je nekaj poznanih z venetskega področja in kjer imajo posamezni znaki ornamentalno vrednost, lahko tudi magično ali simbolično z ritualnim prizvokom. Košana II, kjer je od prvotnega napisa preostalo 5 črk (od njih le dve celi), ki jih je oblikovno treba nedvomno prišteti k enemu predrimskih alfabetov, morda severno-etruščanskemu ali celo venetskemu (česar zaradi fragmentarnosti ni mogoče zanesljivo določiti), spada vsekakor v krog predrimskih napisov. Te je zbral in analiziral A. L. Prosdocimi v sestavku »L’alfabeto (venetico) delle iscrizioni di Idria e gli alfabeti delle iscrizioni di Negau (A—B) e Vače« v zborniku Italia linguistica nuova ed antica. Studi linguistici in memoria di Oronzo Parlangeli, I (1976) 179 sl., posebej str. 203 sl. Po podrobnem analiziranju prihaja avtor do sklepa, da gre za črkovni preostanek — ]skeva[ — ali morda — ]r keva[—, verjetno konec kakega antroponima, posebej ker so jezdeci, ki ga imamo tudi tu, pri Venetih navadno upodobljeni na nagrobnikih. Vintarjevec. Pri fragmentarno ohranjenih črkah kaže domnevni interpunkcijski znak po črki, da bi utegnilo iti za alfabet venetskega tipa ali za severno-etruščanski tip črk. Po minuciozni analizi predlaga avtor čitanje: Vjvay. ri[— ali evt.: ]vas ri[—, morda zopet kak onomastični preostanek, ki ne izključuje možnosti, da gre za kak predrimski panonski jezik (prim. Tacit, Germania 43, k čemur pa je treba upoštevati pomisleke, ki jih je izrazil A. Mócsy v delu »Die Lingua Pannonica«, izšlo v zborniku Posebna izdanja [Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine] V 1967 str. 195)