Nadiške doline in Kovačeva jama pri Robiču

V Nadiških dolinah (severovzhodna Furlanija, Videmska pokrajina) potekajo raziskovanja Prazgodovinskih najdišč od konca 19. st. (karta 1). V dolinah reke Nadiže in njenih pritokov nahajajo previsi in jame, pod katerimi oz. v katerih so ohranjeni številni sledovi prebivanja 'judi v času kovinskih dob. Pomembna so zlasti jamska najdišča Velika jama, Ciondar des Paganis (občina Faedis), Kovačeva jama pri Robiču, Foran del Landri in Šusterjeva jama ter gradišče S. Quirino. Najstarejše najdbe so bile odkrite v Veliki jami (t. 1: 1-9).3 Na podlagi primerjave z najdbami Ljubljanskega barja in avstrijsko-madžarskega prostora (Wieselburg-Gata), kot tudi Tržaškega Krasa, jih lahko datiramo v eneolitik - zgodnjo bronasto dobo. Najdbe iz jame Ciondar des Paganis (t. 1: 10-18)4 kažejo, da gre za jamsko grobišče, ki je bilo že v davnini razdejano. Uvrščamo ga v starejšo bronasto dobo, ker je zaradi podobnih Cementov verjetno sočasno jamskim grobiščem na Tridentinskem in v Benečiji. V Kovačevi jami (imenovani tudi Turjeva jama in Grotta di S. Ilario) pri Robiču je začel izkopavati 1. 1890 C. Marchesetti,6 v naslednjih letih pa so v njej raziskovali člani Furlanskega speleološko-hidrološkega društva iz Vidma.7 Veliko večino najdb predstavljajo fragmenti keramike, ki imajo različno fakturo in v glavnem klekasto ostenje (t. 2-4, si. 2). Okras je redek, v glavnem gre za gladka plastična rebra. Pojavljajo se trakasti ročaji s konkavnima robovoma, t unelasti ročajčki in jezičasti držaji. Zdi se, da sodi to gradivo, ki ga lahko časovno opredelimo Samo na podlagi tipoloških primerjav z najdbami kraških in istrskih gradišč,8 v daljše obdobje razvite srednje bronaste dobe do konca mlajše oziroma do začetka končne bronaste dobe, ')• od 15. do začetka 12. st. pr. n. š. Ker je jasno, da je že v prazgodovini promet potekal predvsem po rečnih dolinah, menimo, da so kulturne prvine s področja severovzhodne Avstrije in Slovenije prodirale v Furlanijo prav skozi Nadiške doline