Modernizem brez meja

In recent times revisionist histories have sought to reposition modernism in the light of today’s postcolonial globalism. In seeking to assess such revisionism, this essay address- es the metaphysics of modernism through the lens of its otherings—in particular its othering of indigenous art—in two bookend moments. The first is at the dawn of modernism, in the cosmopolitan criticism of the critic and poet Charles Baudelaire, whose theory of modernité is widely considered a prototype of classical Western modernism. The second is in the twilight of modernism, mainly in the influential postcolonial critique of Ok- wui Enwezor. Motivated by the quest to redeem African modernism, he embarked on an ambitious project of reconfiguring (re-mapping) the project of modernity in the light of postcolonial globalism, as if, like Bourriaud, he wants to “create a form of modernism for the twenty-first century.”V nedavni preteklosti so se revizionistične zgodovine trudile premestiti modernizem glede na današnji postkolonialni globalizem. Ob tem ko pričujoči esej poskuša oceniti tak revizionizem, se loteva metafizike modernizma skozi optiko svoji drugih – še posebej svojega drugega, ki je domorodska umetnost – v dveh zaključnih trenutkih. Prvi je ob rojstvu modernizma, v svetovljanski kritiki kritika in pesnika Charlesa Baudelaira, čigar teorija o modernité na splošno velja za prototip klasičnega zahodnega modernizma. Drugi zaključni trenutek je v prehodnem času modernizma, v glavnem v vplivni postkolonialni kritiki Okwuija Enwezorja. Slednji je zaradi želje po osvoboditvi afriškega modernizma pričel z ambicioznim projektom rekonfiguriranja (prekartiranja) projekta modernosti v luči postkolonialnega globalizma, kot da bi, tako kot Bourriaud, hotel »ustvariti obliko modernizma za 21. stoletje«