Motivi Plečnikove Ljubljane v mladinskih besedilih Kristine Brenkove

Mesto Ljubljana je prešlo različne zgodovske faze: rimska kolonija Julija Emona in mit o Argonavtih, Jazonu, iskanju zlatega runa, srednjeveški castrum Leibach, Laybach, Luwignana, Laybach. Do premika pride v novem veku, ko se poimenovanje Ljubljana ustali (Lublana). Ljubljana kot motiv postane literarnastalnica starejše, novejše in sodobne književnosti, pri mladinskih pisateljih pa je najpogostejši po letu 1950 (K. Brenk, E. Peroci, L. Kovačič, K. Kovič, N. Grafenauer, B. Jurca, P. Kovač, S. Makarovič, M. Dekleva, S. Vegri idr.) Ljubljana se pojavlja v kratkih realističnih pripovedih Kristine Brenkove, ki se bližajo črticam, predvsem v zbirki Golobje, sidro in vodnjak (1960). Avtorica v besedilih posredno ali neposredno predstavlja rimsko Emono,predvsem pa prikazuje Ljubljano po 2. sv. vojni, t. i. "Plečnikovo Ljubljano". Pisateljica je 1) vizionarsko zaznala nadčasovnost Plečnikove umetnosti, 2) z arhitektom sta se med 2. svetvovno vojno spoznala in sodelovala, 3) že pred pol stoletja je zaznala, opisala in ovrednotila presežno kulturno vrednost Plečnikove Ljubljane, ki je pomembna za razumevanje zgodovinskih procesov in oblikovanja identitete, še posebej mladih bralcev