Zmagoslavje podob

Ponavljanje kot nosilec ideje in ponavljaje kot nosilec izkušnje samega medijav primeru predstavljenih umetnikov v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, medija slike ali medija risbe. In če razmišljam dalje, ko opazujem umetniška dela avtorjev kot sta akademska slikarja Zvonko Čoh in Milan Erič mi misel vedno znova zaide v opazovanje razmerij med svetlobo in telesi, med sencami in telesi, ali drugače v svetlobi se telesa razkrivajo tudi tako, da se na njih samih oblikujejo sence in tako podobe pridejo na svet v konkretnih telesnostih podob, ki so razvijale svoj učinek že iz svojega materiala in formata. Ali če parafraziram Paula Kleeja, s podobami predstavljamo tisto, česar se ne da upodobiti, kar pa vendarle mora postati vidno v podobah nove vrste. In podoba postane podobna šele takrat, ko jo oživi gledalec, tako ima podoba vedno mentalen, medij slikarstvo pa vedno materialen značaj in v našem čutnem vtisu se oboje poveže v enotnost, torej ustvarjalni umetniški vtis. Na razstavi, ki sta jo v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pripravila akademska slikarja Zvonko Čoh in Milan Erič lahko sledimo preobrazbam podob oziroma aktualno v imenu realnega postaja likovna igra najrazličnejše figuralike, narave kot nosilke zgodb in izrazov ter geometrije kot gradnika celovitosti kjer vedno in znova prevladuje za oba ustvarjalca tako značilna in izrazito upoštevana risba, torej risba kot primarni likovni jezik s katero se najbolj pristno približamo bistvenosti izraza ali enostavnosti likovne pripovedi