V trenutno veljavnem Kazenskem zakoniku je silobran opredeljen kot obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Ravnanje storilca silobrana vsebuje znake kaznivega dejanja, vendar se ti izničijo, kadar se storilec brani proti napadalčevemu protipravnemu napadu. Za upravičljiv silobran mora biti napad stvaren, resničen, protipraven in povzročen s strani človeka. Usmerjen mora biti k posamezniku ali njegovi kazenskopravno zavarovani dobrini. Napadalec lahko deluje naklepno, iz malomarnosti ali pa mu je krivda celo izključena, pa je obramba še vedno dovoljena. Krivda napadalcu je lahko izključena v primeru, da gre za neprištevno osebo, za osebo, ki ravna v zmoti, ali za otroka, ki še n...